Komentar

Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije

Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu. Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v svetu, bolj pronicljivi analitiki pa lahko iz njih razberejo mnogo več. Nekdanja britanska kolonija Hong Kong se je izognila burnim revolucijam in bojem za osvobajanje. Na nek način že 130 let živi svojo evolucijo, brez revolucionarnih vrenj in trenj. Zdaj je komunistična Kitajska prekršila status quo in sprožila silovite odzive. Prebivalstvo Hong Konga se zavezema za ohranitev obstoječega statusa in si celo želi nazaj pod britansko kroni, pojavljajo se tudi zagovorniki neodvisnosti.

07.07.2019 11:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Hong Kong   Kitajska   kolonija   Angleži   revolucija   evolucija   komunistična partija

Ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile izpod "kolonialnega jarma"? Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti.

Hong Kong je bil 100 let angleška kolonija. To je postal v času krutega kapitalizma in še hujšega kolonializma. Danes je svet nasičen z obtožbami kapitalizma in tudi kolonializma. Priča smo bili socialnim in socialističnim revolucijam. Priča smo bili osvobajanju kolonij. Pri obojem je bila Slovenija na strani revolucionarjev in tudi osvoboditeljev kolonij. Dopovedovali so nam, da smo na pravi strani. Svet misli, da je bil kapitalizem krut, izkoriščevalski in da so upori proti kapitalizmu upravičeni.

 

Tudi o kolonializmu ni slišati nič dobrega. Ta je še boj osovražen kot kapitalizem. Oba zla, ki sta teptala človeštvo, počasi izginjata in nekako udomačilo se je mišljenje, da je prav tako. Prav Hong Kong pa postavlja na glavo vse, kar smo dojemali in dojeli kot edino resnico. Hongkong je bil nekoč angleška kolonija. Kolonija je postal v času, ko je angleški imperij obvladoval večino sveta in ko je vladal kruti kapitalizem. Prav v času, ko je Hong Kong postal kolonija, so se začeli pojavljati prvi upori proti kapitalizmu. Delavski razred je postavil svoje zahteve po osemurnem delavniku, po letnem dopustu, regresu in mnogočem, kar je danes samoumevno.

 

O uporih v kolonijah in zahtevah po osvoboditvi je sicer manj znanega, bolj znane so imperialistične vojne, ki so dosegle vrhunec v obeh svetovnih vojnah. Po drugi svetovni vojni so se kolonije v  glavnem osvobodile in imperiji so razpadli. Potem, ko je angleški imperij že popolnoma razpadel, je ostal Hongkong.

 

Hongkong tudi ni doživel socialistične revolucije, skozi kakršno je šla Kitajska. Namesto revolucije tako v osvobajanju izpod kolonialnega suženjstva kot tudi socialistične revolucije so Angleži po preteku stotih let, kolikor je določila pogodba, Hong Kong predali Kitajcem. Prebivalci Hong Konga praktično niso bili partner pri predaji. Angleži so jih morali prepustiti Kitajski.

 

Na ta način so po našem pojmovanju doživeli dvojno svobodo. Osvobodili so se kolonialistov in prišli v socialistično državo, ki je doživela revolucijo in kjer je revolucija terjala na milijone žrtev. Sedaj je Kitajska socialistična republika. V njej vlada komunistična partija. Takole na hitro lahko rečemo, da je Hong Kong doživel dvojo srečo. Otresel se je kolonialnega jarma in kapitalizma. In sedaj nastopi tisto, kar je zanimivo.

 

Ves svet trdi, da je kolonializem svet pahnil v pogubo, da je zavrl razvoj podjarmljenih narodov, ki se nikakor ne morejo otresti zaostalosti in capljajo za razvitim svetom. Prav tako trdno je prepričanje, da so socialistične revolucije pozitivne in se je prav po zaslugi prve, tj. Oktobrske, svet spremenil, sociala je dobila zagon in sedaj svet živi bistveno bolje, kot bi živel brez revolucije leta 1917.

 

Prav Hong Kong pa vse to negira. Postavlja na glavo teorijo, da se svet lahko spreminja z revolucijami.

 

Prebivalci Hong Konga protestirajo v strahu, da jih bo velika Kitajska pohrustala in jih sicer svobodne podjarmila in spravila pod socialistični dežnik nedemokracije. Če pozorno opazujemo primer Hong Konga, vidimo razliko med evolucijo in revolucijo. Hong Kong se je po zaslugi kolonialnega statusa izognil revoluciji. Izognil se je tudi bojem za osvoboditev izpod kolonialnega jarma. Kot kolonija je sprejel angleško omiko in kulturo. Nekoliko sicer pokitajčeno, a vseeno. Kolikor je znano, se danes prebivalci Hong Konga zavzemajo za demokracijo evropskega kova, za pravno državo, skratka za odnose, kakršni veljajo v evropski kulturi.

 

Hongkong je resda majhen, a vseeno poučen vzorec, ki kaže, da revolucije niso nuje za spreminjanje sveta, da zadostuje navadna evolucija. Tukaj se odpira več vprašanj, na katera bo prej ali slej potrebno odgovoriti.

 

Prvo je prav gotovo vprašanje, ali je bila Oktobrska revolucija upravičena in ali je res prinesla napredek človeštvu? Ne smemo pozabiti, da je ravno boljševiški prevrat z revolucijami, ki jih je vzpodbudil in podpiral, povzročil nadaljnjih 100 milijonov žrtev, kar je znatno več kot obe svetovni vojni. Ne smemo pozabiti tudi na razdejanja, ki so jih revolucije povzročile. Tudi Slovenci smo doživeli eno leta 1945. Rane še sedaj niso zaceljene.

 

Vprašanje je tudi, ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile. Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti. Bivše kolonije, če smo maksimalno politično korektni, se z redkimi izjamami razvijajo neprimerno počasneje kot razviti svet, ki se v glavnem ne napaja več iz izkoriščanja nekdanjih kolonij.

 

Gre za pomembna vprašanja, saj je svet na prelomnici. Ali bo zašel v novi krog revolucij, ali pa si bo malo oddahnil in se prepustil evoluciji. Ta je počasnejša, a dosega enake cilje, vendar brez konfliktov in zlasti brez žrtev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,389
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,254
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,655
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,924
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,599
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,351
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,071
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,206
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 923
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 828