Komentar

Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev

O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na Balkanu spopadajo takorekoč vse svetovne velesile, jo bo še težje uresničevati. Podobno velja za delokrog komisarja za širitev, za katerega naj bi se resno potegovala Slovenija. Potrebno bo vsekakor več iznajdljivosti in odločnosti. To seveda pomeni tudi večjo izpostavljenost in s tem tveganje. Na kar pa Slovenci po osamosvojitvi ne pristajamo radi.

18.07.2019 05:15
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   diplomacija   Zahodni Balkan   širitev   Evropska komisija   Rusija   ZDA   Kitajska   Srbija   Kosovo

Foto: Flickr

Postavlja se celo vprašanje, ali bo do naslednje širitve EU na jugovzhod sploh prišlo v doglednem času. Nobena skrivnost ni, da so do tega močno zadržane Francija, Nizozemska in Danska. Navdušena ni niti Nemčija.

Prizadevanja za vključitev preostalih držav na območju bivše jugoslovanske federacije in Albanije v evroatlantske integracije je že dolgo stalnica slovenske zunanje politike. Slovenija je sedaj izrazila tudi interes za položaj komisarja za širitev v novi sestavi Evropske komisije. V interesu Republike Slovenije je nedvomno, da v naši jugovzhodni soseščini dokončno zavladata stabilnost in gospodarski razvoj. To bi moral biti po logiki stvari tudi interes drugih držav članic evroatlantske skupnosti. Za enkrat še velja, da je omenjene cilje najlažje - ali pa sploh mogoče - doseči le z vključitvijo vseh držav Zahodnega Balkana, kot to regijo pogosto imenujemo, v omenjeno skupnost. Vendar sedaj stvari niso več tako jasne in enostavne kot pred desetletji, ko sta se porodila omenjeno prepričanje in politika širitve EU in Nata na Balkanski polotok.

 

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je nekako veljalo, da je hitrost vključevanja nekdanjih socialističnih držav srednje, vzhodne in tudi jugovzhodne Evrope v Nato in EU odvisna predvsem od sposobnosti držav kandidatk, da opravijo ustrezne reforme in zadovoljijo osnovne standarde članstva. Pri tem so bile deležne ne samo spodbudnih besed držav zahodne Evrope in ZDA, ampak tudi konkretne vsestranske pomoči. Rusija je bila po propadu Sovjetske zveze zaposlena sama s seboj in tako bolj pasivna opazovalka omenjenih procesov. Kitajska je bila daleč in orientirana na svoj notranji razvoj in kvečjemu na dogajanje ob svojih mejah. Skratka, ob predpostavki, da Zahodu razmeroma hitro uspe spraviti zahodno-balkanske narode, se je zdela omenjena naloga naše zunanje politike relativno lahka in neproblematična. Z ozirom na naše poznavanje regije je bila dobrodošlo dopolnjevanje prizadevanj Zahoda.

 

 

 

 

Naša država pa se danes v uresničevanju svoje politike podpore evroatlantskim ambicijam preostalih delov nekdanje skupne države in Albanije srečuje z bistveno spremenjenimi razmerami. V nekaterih delih Zahodnega Balkana se je med tem navdušenje nad evroatlantskimi integracijami iz več razlogov nekoliko ohladilo in članstvo postalo manj privlačno. Ne samo zaradi zahtevanih reform, ki pomenijo slovo starim praksam. "Balkanska posla" smo jih pogosto imenovali. Notranje težave EU, težave z njeno kredibilnostjo in tudi razkorak med starimi in novimi članicami so prispevale svoje. Ohladila se je tudi pripravljenost držav EU, da po hitrem postopku sprejmejo medse nekdanje socialistične države na vzhodnem in jugovzhodnem obrobju. Ne nazadnje zaradi prezaposlenosti z brexitom in porasta populistov na lastnih tleh. Postavlja se celo vprašanje, ali bo do naslednje širitve EU na jugovzhod sploh prišlo v doglednem času. Nobena skrivnost ni, da so do tega močno zadržane Francija, Nizozemska in Danska. Navdušena ni niti Nemčija. Vprašanje je tudi, ali ji bo naklonjen Španec Josep Borell, kandidat za novega visokega predstavnika EU za zunanjo politiko. Ne gre pozabiti tudi na skorajšnji odhod Velike Britanije iz EU. Britanci so bili namreč vnet zagovornik dejavnosti EU v prid političnega in gospodarskega razvoja Balkana in njegovega približevanja in vključevanja vanjo.

 

Nekoliko drugačen je bil razvoj vključevanja balkanskih držav v Nato. Bil je hitrejši, k čemur je pomembno prispevala tudi Slovenija. Vendar proces tudi tu ni bil premočrten. ZDA so v zadnjem desetletju svojo pozornost bolj kot Evropi in s tem tudi Balkanu začele posvečati drugim območjem, v prvi vrsti Aziji oziroma Kitajski.

 

To sicer ne pomeni, da so EU in ZDA, katerih medsebojni odnosi v zadnjih letih niso najboljši in ki vplivajo tudi na njihovo sodelovanje glede Balkana, povsem dvignile roko nad njim. So ga pa zanemarile, kar so izkoristili drugi. Na polotok so se začeli vračati nekateri stari igralci – Rusija ter Turčija – in pojavljati novi: Kitajska. Vsak s svojimi interesi, ki praviloma niso naklonjeni poti zahodno-balkanskih držav v EU in Nato ali pa jo celo izključujejo.

 

Rusija, ki si je povrnila svojo samozavest, skuša obnoviti vpliv, ki ga je imela Sovjetska zveza pred svojim propadom. Utrjuje svoje pozicije v Srbiji in v Republiki srbski. Iz Srbije skuša napraviti nekakšno Kubo ali Venezuelo jugovzhodne Evrope. V Republiki srbski podpira njene poskuse destrukcije Bosne in Hercegovine. Svoj vpliv širi tudi v drugih delih Balkana, kjer, podobno kot drugje v Evropi, skuša oslabiti demokratične procese in demokratične države, nekje z večjim drugje z manjšim uspehom.

 

V regijo je s projekti v okviru svojega programa pasu in ceste zakoračila tudi hitro vzpenjajoča Kitajska. Gradi in s posojili financira razne infrastrukturne projekte od mostov, cest, železnic do termocentral na premog. Pri tem druga svetovna sila ne postavlja kakšnih nadležnih vprašanj o reformah, človekovih pravicah, vladavini prava in podobno. Z omenjenim programom skuša pridobiti vpliv in izvoziti svoj avtokratski model.

 

 

Severni Makedoniji in Črni gori kaže najbolje, slabše Albaniji, Kosovu, Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

 

 

ZDA ostaja tesna podpornica Kosova in se v omejenem obsegu vrača v regijo. Krepi namreč aktivnosti, s katerimi skuša zmanjšati energetsko odvisnost polotoka od ruske nafte in plina. Po krajšem obotavljanju je podprla vstop Črne Gore v Nato, ki ji bo kmalu sledila tudi Severna Makedonija – kljub ruskemu nasprotovanju. Balkan, podobno kot danes še marsikateri del sveta, postaja območje tekmovanja med velikimi silami. Če k temu prištejemo med prebivalstvom še vedno tlečo versko nestrpnost in etnično sovraštvo in ne povsem pozabljene radikalne ideje, potem reklo, da je Balkan sod smodnika, spet postaja aktualno. V 90. letih prejšnjega stoletja so imele ZDA moč in voljo, da posredujejo in končajo tamkajšnje vojne vihre. Spomnimo se Bosne in Kosova. Veliko vprašanje je, ali je danes temu še tako.

 

O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah jo bo še težje uresničevati. Podobno velja za delokrog komisarja za širitev. Potrebno bo vsekakor več iznajdljivosti in odločnosti. To seveda pomeni tudi večjo izpostavljenost in s tem tveganje. Na kar pa Slovenci po osamosvojitvi ne pristajamo radi. Vendar v nasprotnem primeru bo omenjena politika postala le črka na papirju.

 

Slovenija je s svojo politiko podpore vključevanju omenjenih držav jugovzhodne Evrope v evroatlantske integracije uspešnejša, če se povezuje s podobno mislečimi državami. Dejavnosti v okviru procesa Brdo-Brijuni in sodelovanje pri tem s sosednjo Hrvaško je korak v pravo smer. Enako povezovanje z Nemčijo in Francijo kot vodilnima državama EU, v okviru Berlinskega procesa. Kot rečeno, pa bodo potrebni dodatni prijemi. Zaveznike je potrebno iskati še naprej, tako v soseščini Balkana kot v oddaljenejših članicah EU, v krogu prijateljic širitve EU. Posledice negativnega dogajanja na balkanskem polotoku sežejo tudi do njih. Vsekakor ne gre zanemariti ZDA in dejstva, da ji nekatere države v regiji s Kosovim na čelu še vedno prisluhnejo bolj kot drugim, in da je Nato, KFOR, pomembno sidro stabilnosti.

 

Pomembno je, da je Slovenija nedavno gostila vrh Pobude treh morij. Aktivna v pobudi bi morala ostati še naprej. Omenjena odločnost vključuje odkritejši dialog s kandidatkami. Dialog tako glede slabosti drugih povezovanj kot glede njihovega izpolnjevanja pogojev za članstvo v evroatlantskih integracijah in potrebe ureditve medsebojnih odprtih vprašanj, ne nazadnje vprašanja mej in njihovega ustreznega nadzora. Ne gre skrivati tudi našega pričakovanja, da ob podpori njihovim interesom pričakujemo tudi njihovo spoštovanje naših.

 

 

Za Zahodni Balkan so značilni t.i. karizmatični politiki. Nekateri - denimo Đukanović v Črni Gori - so na oblasti desetletja.

 

 

Večja odločnost bi morala priti do izraza tudi v odnosu do držav članic EU glede izpolnjevanja danih zavez in ohranjevanja kredibilnosti. Npr. glede Severne Makedonije potem, ko je ta uredila odprta vprašanja z Bolgarijo in Grčijo, s slednjo tudi vprašanje svojega imena. Realne možnosti članstva v EU in investicije bodo v tekmi z Rusijo in Kitajsko igrale zelo pomembno vlogo. V nasprotnem primeru se bo atraktivnost EU še zmanjšala in notranji položaj v Severni Makedoniji in še kje, nevarno poslabšal. Ne nazadnje bi morali naša stališča jasneje in odločneje predstaviti in v skladu z njimi postopati tudi v odnosu do omenjenih tretjih držav, ki delujejo z nasprotnih pozicij.

 

Glede na to, da je naš vpliv v Bruslju pičel in naša specifična teža v mednarodni skupnosti majhna, je vse to, kot rečeno, velik zalogaj. Pozitiven izplen še zdaleč ni zagotovljen. Kar pa ne pomeni, da priložnosti, ki jo nudi naše predsedovanje EU v drugi polovici leta 2021, ne gre poizkusiti izkoristiti. Priprave na predsedovanje in na sodelovanje v triu z Nemčijo in Portugalsko so se že pričele. Zahod, katerega del smo, mora izkoristiti pozitiven vpliv, ki ga še ima v regiji in ustrezno reagirati na dejavnosti, ki destabilizirajo jugovzhodno Evropo in jo odvračajo od povezovanja z njenim osrednjim in zahodnim delom. Premike v odnosih med Srbijo in Kosovom, ali v Bosni in Hercegovini, je možno doseči le s skupnimi, koordiniranimi napori prizadetih držav, sosednjih držav, EU, ZDA in Nata. Sporazum med Severno Makedonijo in Grčijo dokazuje, da so ob vsestranski angažiranosti pozitivni premiki mogoči, čeprav so se še nedavno zdeli nedosegljivi.

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
7
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,441
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,500
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,695
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,328
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,156
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,101
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,150
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,186
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,141
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,189