Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."

20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje Lune. Njegove besede "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo", so šle nemudoma v zgodovino. Apollu 11 je sledilo še pet ameriških odprav s človeško posadko v naslednjih treh letih. Po 11. decembru 1972 na Luni ni bilo več nikogar. Ker bomo ta mesec obeležili pol stoletja pristanka na Luni, se zdi to priložnost, da se lotimo tudi "temne plati" projekta, ki je prestavljal vrh vesoljske tekme med Združenimi državami in tedanjo Sovjetsko zvezo. Kako to, da človeštvo danes, torej pol stoletja kasneje, nima tehnologije, ki bi omogočila skorajšnjo vrnitev človeka na Luno, je posebno vprašanja, ki odpira kar nekaj dvomov in kritik v uradno resnico o pristanku človeka na Luni. Svoje k temu prispeva še ameriška Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava (National Aeronautics and Space Administration) ali NASA, ki nas zalaga z nasprotujočimi si informacijami glede pristanka na Luni. Na eni strani nam že pol stoletja kaže posnetke hoje po Luni, na drugi pa govori, kako smo prikovani v zemeljski orbiti in da šele razvija(jo) tehnologijo, ki bi lahko človeka ponesla izven nje, denimo na Mars. In še to ne tako kmalu, realno ne prej kot v desetih ali celo dvajsetih letih. V prvem od dveh nadaljevanj, s katerimi obeležujemo petdesetletnico pristanka na Luni, se bomo poskušali čim manj obremenjeno lotiti nekaj največjih dilem in pomislekov, povezanih z 20. julijem 1969.

14.07.2019 17:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   NASA   Zemlja   Luna   vesolje   Barack Obama   ZDA   1969   Apollo 11   Orion   Kelly Smith   MVP   Terry Virts   Van Allenovi pasovi

Fotorafije: NASA, CAST

Se bo kdo kdaj opravičil človeštvu za te prevare? Da so na ta način hoteli nevtralizirati rusko prevlado v vesolju, ni zgolj nedostojen, temveč tudi slab izgovor. Problem Van Allenovih pasov in visokih temperatur pri vesoljskih poletih velja za vse, tudi za Ruse, kar pomeni, da tudi slednji niso prišli kaj prida daleč od Zemlje.

Namen tega prispevka je odpreti javno razpravo, predvsem v medijih in izobraževalnih ustanovah, in to ne le o ameriški vesoljski upravi (NASA), temveč tudi o vesoljskih programih in o vesolju nasploh. Problematika je veliko kompleksnejša in obsežnejša, kot se zdi na prvi pogled. Protislovja, ki jih izpostavlja ta in prihodnji prispevki, namreč prinašajo dezorientiranost pogleda na vesolje ter našega mesta in pomena v njem. To je ključno. A tudi finančni vidik ne gre zanemariti. Vesoljske agencije so namreč prava monetarna črna luknja. Zgolj NASA na primer letno porabi 20 milijard ameriških dolarjev (letos naj bi imela potrjenih 21,5 milijard), kar je okrog 53 milijonov dolarjev na dan. Vsak dan. Kritiki, ni jih malo, zato pravijo, da je NASA pravzaprav največja pralnica denarja na svetu. Po nekaterih podatkih naj bi nas vsi vesoljski programi (industrija, raziskave ...) na svetu od leta 1960 do danes stali dobrih pet tisoč milijard dolarjev (dobrih pet bilijonov; Američani bi rekli trilijonov). Z drugimi številkami: sedaj naj bi nas stali dobrih 10.000 dolarjev na sekundo. Z vidika votlosti informacij in protislovij o vesolju, ki smo jim priča, je bilo in je še zdaj na voljo nešteto poti za pametnejšo porabo tega denarja.

 

A potrebno je biti skrajno previden. Dregniti v ustanovo, kakršna je NASA, in postaviti pod vprašaj njeno delo, ki veliki večini ni le všeč, temveč ga tudi neizmerno ceni in navdušuje, je sila nehvaležno početje. Stigmi teoretika zarote se je skorajda nemogoče izogniti. Jasno, saj se postavimo po robu vrhunskemu piaru, ki prežema vse pore našega življenja, njegove protagoniste pa najdemo na vseh nivojih, od svetovne politične elite navzdol. Najvarnejša pot je zato ta, da za kritiko uporabiš informacije, ki nam jih ponuja sama - NASA.

 

 

Znamenita fotografija iz leta 1968: vzhajajoča Zemlja iz površja Lune.

 

 

Pričakovali bi, da bo tovrstna kritika ustanove, ki dnevno potroši na desetine milijonov dolarjev, hudo težak zalogaj, a že bežen uvid v rezultate njenega dela pokaže velike napake, nedoslednost in malomarnost. Nekaj tega bo prikazanega v tem in prihodnjih prispevkih. Za zaključek uvoda naj opozorim, da sem se pred približno pol leta s podobnim prispevkom obrnil na časopisni hiši Delo in Večer, v smislu dobre manire, da bi javnost argumentirano opozorili na neverodostojnost Nase oziroma vesoljskih agencij nasploh. Brezuspešno. Na Delu so osnutek zavrnili, češ da je preveč radikalen, na Večeru pa je celo prišlo do sestanka z enim od urednikov (Rok Kajzer), ki pa je po prejemu osnutka postal nedosegljiv (tudi telefon je nehal dvigovati).

 

Toliko o raziskovalnem novinarstvu - in kultiviranosti.

 

 

Psevdoznanost po poti religije

 

NASA nam kaže vesolje zelo podrobno in zelo daleč, le verjeti morate, da slike prikazujejo to, kar trdijo njeni predstavniki. Pri Nasi oziroma astronomiji nasploh ne gre za klasično znanost, katere metoda temelji na ponovitvenem eksperimentu. Pri astronomiji je metoda zgolj opazovanje, ki se ali pa ne naslanja na dognanja drugih znanstvenih področij. Ključno je torej verjetje, recimo kar vera – imeti nekaj za resnično. Gre torej za neke vrste psevdoznanost, ki pa postaja vse bolj podobna religiji. Tudi zadnje reakcije v primeru "fotografije" črne luknje so dober primer tega. Da ne bo nesporazume, nič ni narobe, če se nekdo ukvarja z astronomijo in astronavtiko, toda nemožnost ponovitvenega eksperimenta (npr. nihče od nas ne more v vesolju preveriti Nasinih trditev in razlag) nas zavezuje, da smo pri Nasinih dosežkih, ter astrofiziki nasploh, toliko bolj skeptični in pikolovski. Vsaj morali bi biti. 

 

Danes nas NASA sama opozarja, da smo bili v preteklosti premalo kritični do nje. Mogoče je ravno sedaj, ob 50. obletnici "hoje po Luni", pravi čas, da se zadeve razčistijo. Opozarjanje na Nasino (ne)verodostojnost je prvi korak k temu.

 

 

NASA samo sebe postavlja na laž

 

NASA je nastala leta 1958 kot odgovor Združenih držav Amerike na rusko "prevlado v vesolju". Ključen naj bi bil satelit Sputnik 1, ki naj bi ga leta 1957 Rusi poslali v vesolje. Bivši ameriški predsednik Barack Obama, velik Nasin zagovornik (verjetno bo podobno vlogo odigral tudi Donald Trump), je leta 2016 v enem od svojih govorov dejal:

 

"Pred šestdesetimi leti, ko so Rusi prednjačili v vesoljskih raziskavah, nismo zanikali, da je Sputnik bil v vesolju. Nismo se prerekali glede znanosti in nismo skrčili proračuna za raziskave in razvoj. Raje smo, skorajda preko noči, izdelali vesoljski program in dvanajst let kasneje smo že hodili po Luni."

 

 

Propagandni video za kapsulo Orion

 

 

Obama je to izjavil dve leti po objavi propagandnega videa za kapsulo Orion, v katerem Nasin inženir Kelly Smith pojasni, katere vse probleme morajo rešiti, preden bodo ljudi poslali izven zemeljske orbite. S tem implicitno priznava, da človek nikdar ni bil na Luni. Še več, kot kaže, nam je dosegljiv le spodnji del nizkozemeljske orbite, par sto kilometrov v višino - oziroma zgolj kakšna tisočinka uradne razdalje do Lune (Luna naj bi bila od Zemlje oddaljena 384.000 kilometrov). Leto po Nasini objavi videa in leto pred Obamovo pompozno izjavo je v intervjuju za EuroNews (vir) o človekovih vesoljskih podvigih veliko povedal tudi Nasin astronavt, takratni poveljnik Mednarodne vesoljske postaje (MVP) Terry Virts. Bil je povsem jasen: "

 

"Right now we can only fly in Earth orbit, that is the farthest that we can go."

 

Trenutno torej lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo. Dodal je še, da Nasa šele razvija rakete in ostalo tehnologijo, ki bi nam omogočili polet naprej, izven orbite, ter s tem raziskave Lune, Marsa, asteroidov ipd.

 

 

Pozorni bodite na 4:29. Ko to pove astronavtska avtoriteta, kot je Virts, smo lahko le tiho.

 

 

Izjava Virtsa ni prav nič izvzeta iz konteksta; češ, pred pol stoletja smo z bistveno slabšimi materiali in tehnologijami (na tehničnem in informacijskem področju) ter z živimi človeškimi posadkami prebijali zemeljsko orbito, se vračali nazaj na Zemljo, sedaj pa je to za nas nepremostljiv problem in izziv. Če bi pred pol stoletja zares bili na Luni, pravi eden od kritikov Nase, bi danes tam že stali hoteli, pot do tja pa bi nas stala par tisoč dolarjev. Ne, zdravorazumski kontekst je ravno in zgolj ta, ki ga podata izjavi Smitha in Virtsa skupaj: Človek do danes ni prebil zemeljske orbite. Kot vse kaže, mu to ni uspelo niti s posadko niti brez posadke.

 

 

Nasin inženir Kelly Smith predstavi projekt Orion.

 

 

Predsednik Obama je zagotovo vedel za Virtsovo odkrito izjavo, kot je vedel tudi za projekt Orion ter za probleme, ki jih mora razvijajoča se kapsula rešiti. Vsak ameriški predsednik je o Nasi vedel in ve več, kot bomo mi kdajkoli vedeli. A pustimo nastopaštvo ob strani. Raje izpostavimo glavna problema, zaradi katerih smo, kot pravi Nasa, prikovani v zemeljski orbiti. Prvi so Van Allenovi pasovi, to je območje močnega in nevarnega sevanja, ki se razprostira na razdalji od petsto in menda vse do nekaj deset tisoč kilometrov daleč od Zemlje. Nasin inženir Smith v že omenjenem videu poudari, da bodo morali najprej rešiti problem tega sevajočega območja, ki lahko poškoduje navigacijski sistem, računalnike in nasploh vso elektroniko v kapsuli, šele nato bodo poslali ljudi skozenj. Ponavljamo, Van Allenovi pasovi se pričnejo na višini, ki predstavlja le dobro tisočinko poti do Lune.

 

Drugi problem predstavlja povratek kapsule nazaj na Zemljo. Ne le zaradi tega, ker mora še enkrat prebiti Van Allenove pasove, pri hitrem prodiranju skozi zemeljsko atmosfero namreč nastopi še problem visokega segrevanja, s temperaturo preko 2.000 stopinj celzija. Ognjena plazma, nastala okrog kapsule, ni le toplotni problem, povzroči tudi komunikacijski mrk – komunikacijske povezave plazme ne prebijejo. Kapsula je v teh kritičnih trenutkih povsem prepuščena sama sebi. Predvidevajo, da bi to naj bil najnevarnejši del celotnega leta.

 

 

Van Allenova pasova okrožata Zemljo, razprostirata se od 1000 do 60.000 kilometrov nad Zemljinem površjem. NASA se ju je resneje lotila leta 2012, ko je v vesolje izstrelila dve sondi, namenjeni preučevanju Van Allenovih pasov.

 

 

Prebiti zemeljsko orbito in se vrniti nazaj je torej še vedno velika uganka za Naso in ostale vesoljske agencije. Kljub temu pa na Nasinih spletnih straneh - te pa predstavljajo vir informacij za veliko večino masovnih medijev - še vedno najdemo slikovno gradivo in opise človekovih obiskov na Luni pred pol stoletja. Kako to, da se to protislovje glasneje ne izpostavi? Nam je vseeno, ali pa je bilo polstoletno pranje možganov tako učinkovito, da protislovja ne dojamemo?

 

Zanimivo je z današnjimi očmi gledati, kakšni tehnološki skropucali sta bili na primer plovili Apollo 11 in Apollo 17, ki naj bi prvič (1969) in zadnjič (1972) človeka ponesli na Luno - ter nazaj! Dopustimo lahko, da sta pred pol stoletja izgledali napredno in dovršeno, a pri tem (omejenem) izgledu je tudi ostalo. Kajti tudi takrat so Van Allenovi pasovi in visoke temperature predstavljali enak problem kot danes. Če bi ta problem rešili že takrat, s tistim znanjem, materiali, tehnologijami ... ga sedaj zagotovo ne bi izpostavljali. 

 

Danes nas Nasini astronavti in piarovci prepričujejo, da pol stoletja niso bili na Luni (in tudi nasploh izven zemeljske orbite) zgolj zaradi manjšega proračuna, kot so ga imeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Slab izgovor, najtežje in najdražje je namreč prebiti ledino, potem je vse lažje in ceneje. Hkrati so ti na razpolago vse boljši materiali in tehnologije. Sicer pa to nima nikakršne zveze z iskanjem rešitve problema prebijanja Van Allenovih pasov, ki ga sedaj izpostavljajo. Ko so ta problem enkrat rešili, so ga rešili za vselej, ni potrebno še enkrat odkrivati tople vode. Prazne marnje.

 

 

Astronavt Don Pettit s svojimi izjavami kompromitira Naso.

 

 

Na tem mestu si za uvid v Nasino podcenjevanje javnosti poglejte še to pojasnilo, ki govori o dostopu do Lune in uničenju (!) tehnologije: Don Pettit je eden tistih PR-astronavtov, ki najbolj kompromitirajo in smešijo Naso (in velja si pogledati še nekatere druge njegove izjave). In za takšne neumnosti dobiva Nasa 53 milijonov dolarjev na dan?!

 

Kakorkoli, v duhu izjave astronavta Virtsa (in inženirja Smitha) lahko mirno in nič zarotniško zapišemo: človekovi pristanki na Luni so bili velika, grda prevara. Nič čudnega torej ni oziroma je celo nujno, da je Nasa "izgubila" originalne posnetke teh pristankov (vir), na katerih so kritiki našli veliko napak. Če že, bomo od sedaj lahko gledali le prečiščene, prirejene kopije.

 

 

Neverjetno, mar ne? Nasa je "pomotoma" izbrisala enega ključnih dosežkov človeštva moderne dobe ...

 

 

In ne le, da so pri Nasi "izgubili" množico posnetkov in ostalih podatkovnih baz največjega človekovega tehnološkega podviga vseh časov, tudi naprav, s pomočjo katerih bi lahko predvajali oziroma brali ta material (če bi ga slučajno našli), nimajo več. Tako vsaj trdi bivši direktor letenja pri Nasi Gene Kranz. Težko si je zamisliti bolj načrtno, skrbnejšo izgubo podatkov, v tem primeru celo dokaznega materiala.

 

 

Komentar: brez komentarja ...

 

 

V tem duhu tudi ni čudno, da so Nizozemci odkrili, da je "kamen z Lune", ki so ga leta 1969 kot darilo prejeli od posadke Apolla 11, v resnici ničvreden "okameneli" (fosiliziran) les (vir). Podobno lažno darilo naj bi posadka razdelila več kot sto državam!

 

 

Kamen iz Lune v resnici ni bil od tam, ampaj je šlo za fosiliziran kos lesa.

 

 

Izjave predstavnikov Nase - pa tudi naša zdravorazumska presoja, nam danes torej govorijo o lažnosti Nasinih pionirskih in tudi kasnejših podvigov. Se bo kdo kdaj opravičil človeštvu za te prevare? Da so na ta način hoteli nevtralizirati rusko prevlado v vesolju, ni zgolj nedostojen, temveč tudi slab izgovor. Problem Van Allenovih pasov in visokih temperatur pri vesoljskih poletih velja za vse, tudi za Ruse, kar pomeni, da tudi slednji niso prišli kaj prida daleč od Zemlje. A za nas je ključno to, da je Nasa vzniknila na prevari. Upravičeno se postavlja vprašanje, kako sploh zaupati takšni ustanovi. Še posebej v luči tega, da bdi nad področjem, ki ne temelji na klasični znanosti - temveč na verjetju. Že ena laž bi zanjo morala biti usodna. Pa ni, in ker ni, je verjetnost naslednjih laži toliko večja. Še posebej, če ti laži letno prinašajo na desetine milijard dolarjev.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,587
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,268
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,166
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,798
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,372
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,034
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,169
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,033
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,266
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,293