Komentar

Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost

Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

07.07.2019 00:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Herman Potočnik Noordung   digitalna umetnost   Vasilij Kandinski   računalniška umetnost   Olga M. Freidenberg   Ars Electronica

Foto: Wikipedia

Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici.

Komentar je nadstruktura tistega, kar se v tem trenutku razvija pred našimi očmi. Današnji komentar je nadaljevanje prejšnjega, ki ga je urednik opremil z naslovom: V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: tisto kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno (vir). Te dni je pred nami je eden najpomembnejših metodoloških ukrepov: Dokončno se moramo odreči teraformativnemu oblikoslovju. V celoti moramo biti usmerjeni proti orbiti, v drug evolucijski dvig! Naša prva umetniška poteza je bila že zdavnaj usmerjena v območje gravitacije nič, druga gesta je bila še globje potopljena v čas, v leto 1989, ko smo prvič objavili operni libreto Rekord. Usmerjena je bila v proizvodnjo mita o Hermanu Potočniku Noordungu. Naša tretja razvojna poteza pa je bila in je še vedno pogojena z razvojem računalniške umetnosti. Ravno zgodovina in estetika računalniške umetnosti nas je v zadnjih dveh desetletjih pospeševala na vseh ravneh.

 

Iz globoke preteklosti mi je privrelo na dan; prof. dr. Dimitrij Rupel je na enem od predavanj izrekel pomemben stavek (seveda po spominu): Tradicija je zakladnica avantgardnih poizkusov!

 

Nista minila dva tedna, ko sem se vrnil iz kozmonavtskega centra, naslednji teden se ponovno vračam vanj. Pripravljat gremo protokole za namestitev umetniškega satelita Umbot::MM (igralec Marko Mlačnik) na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). V prvem koraku bomo v bližnji prihodnosti namestili umetniški satelit na zunanjo nosilno konstrukcijo postaje, v drugem pa bomo umetniški satelit po eksperimentiranju z algoritmi, imenovanimi BIO::grafika, BIO::mehatronika, BIO::logika, vpeli na nizko orbito. Spremljali ga bomo vse dokler ne bo zgorel v atmosferi.

 

V umetnosti dnevno, tedensko delujemo znotraj lastne umetniške vizije. Zato je več kot razumljivo, da so vsi moji finalistični tokovi usmerjeni v orbitalno resničnost. Tendenca mojega prejšnejga komentarja je bila osvetliti in utemeljiti skupno izhodišče konceptualne in računalniške umetnosti. Obe opravljata pomembno nalogo pri gradnji naše postgravitacijske umetnosti. Suprematizem in konstruktivizem pa sta le zgodovinski podpori. Vsi štirje stilni segmenti so med seboj poplnoma skladni, čeprav to nikakor niso bili v času nastanka.

 

V današnjem komentarju želim pokazati, da je včasih tisto, kar je zelo podobno, lahko dejansko popolnoma nasprotno. Ni boljšega primera, kot je odnos med računalniško umetnostjo in opartom (optično umetnostjo). Navidez sta to zelo podobni stilni formaciji, v resnici pa sta si metodološko zelo, zelo oddaljeni. Opart je umetniški stil, dosežen z vizualiziranjem optičnih iluzij, računalniška umetnost pa se preračunava, podrejena je funkcijam podobno kot konstruktivizem. Izhaja iz zastevljenih, programiranih algoritmov.

 

Tako kot je Vasilij Kandinski odločno razmejil svojo umetnost z umetnostjo sovjetskih konstruktivistov, želim sam razmejiti opart od računalniškega geometrizma v imenu postgravitacijske umetnosti:

 

"Samo zato, ker umetnik uporablja abstraktno metodo, to še ne pomeni, da je umetnik abstrakcionst. To sploh še ne pomeni, da je umetnik. Tako kot je mnogo mrtvih trikotnikov (bodisi belih ali zelenih), je mnogo mrtvih petelinov, mrtvih konjev in mrtvih kitar. Enako lahko je biti brez težav akademski realist kot abstrakcionistični akademik."

 

Iluzije, fantazije in oponašanja nimajo prostora v postgravitacijski umetnosti, te so namenjene trgovini in ideologiji trga. Samo avtentičnost (originalnost umetnine), podprta z zgodovinskimi izhodišči, je mogoča v preboju iz teraformativnosti v kozmistično brezpredmetnost. Ponovimo: satelitske umetnosti ne more biti brez računalniškega jezika. Računalniški abstrakcionizem ima združevalno nalogo, planetarno, tehnološko generira vse. Planet je v XX. stoletju uporabil modernizacijo za združevanje vsega tistega, kar je združljivo. Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

 

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je svet računalniško opremil in pripravil na veliko spremembo, formatiral se je za XXI. in XXII. stoletje. Računalniška umetnost je dobeseden prelom, preobrat, prekinitev in istočasno izumljanje novih čutnih stanj sveta. Na noben način ni negacija avantgarde, ravno obratno. Poetika preloma skupaj z računalniško umetnostjo omogoča avtentičen postgravitacijski preboj. Nujno potrebno se je odreči teraformativnemu mišljenju, tako kot se je bilo potrebno v XX. stoletju odreči mimesisu.

 

Vsaka umetnost uvaja v svojo dikcijo: pred in po tem; pred tem je bilo tako in potem je bilo tako. Surovost in nasilnost do predhodnih stilnih formacij je ena nujnih situacij sveta. Tako smo gledali obrat iz sveta brez računalnikov v svet z računalniki. Celo kapital se je zelo hitro vsilil v računalniški krogotok. Udarna računalniška skupina je prebila pred štirimi desetletji atmosfero modernizma. Naj živi umetni orbitalni ambient, zapuščamo prirodo! Proizvajamo novo naravo! Računalniška revolucija je oblikovala nove in nove plemenite spodbude. Kdo je tisti, ki si želi, da bi bil kontrarevolucionar. Estetika izdajalcev je sicer privlačen paradoks, a je zelo neavtentična!

 

Dodatek: Digitalna umetnost ni nujno računalniška. Predvsem uporablja digitalne tehnologije pri njenih predstavitvenih modelih. Največkrat je seštevek mnogih revolucionarnih praks XX. in XXI. stoletja, tako metodoloških kot tehnoloških. Digitalna umetnost modelira, kinetizira na ekranih digitalne točke, ki imajo svojo barvo in svetlobo (piksle). Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč oblikuje bodočnost. Znanstveno-tehnična revolucija v vsakem času z lahkoto realizira vizije avantgardne umetnosti. Tudi preboj atmosfere! Pri svojih informansih sem zelo pozoren, da ne vstopi v obliko prevelika informacijska zasičenost. Računalniška umetnost je visokomodernistična oblika umetnosti, ki se bo zagotvo prenesla tudi v XXII. stoletje. Postgravitacijska umetnost ni več izoliran pojav. Zato imam močne dokaze.

 

Opisujem stanje: Prvi evolucijski dvig! Človek se dvigne iz štirh udov na dvoje nog.

 

Opisujem projekcijo: Drugi evolucijski dvig!

 

 

Orbitalno formativni mit se vzpostavi s tem, ko postane najava umetniškega sistema oblikovna nujnost, ko postane resničnost. Filologinja Olga M. Freidenberg pravi: "Sredi današnjega časa se nenadoma pojavi bodoči čas, ki dobi status nove pripovedi. Nekaj kar se ima šele zgoditi. Navkljub vsemu se bodočnost odlično prekrije s sednjostjo____ S časom napovedano posatne del realizirane vizije. Toda to je drugotnega pomena____ z izraženo željo se oblikuje mišljenje____tako dobimo tisti bodoči prostor v danem prostoru." Olga M. Freidenberg je bila rojena kot Anna Osipovna Pasternak, bila je sestrična Borisa Pasternaka.

 

Z veliko hitrostjo se nam približuje festival računalniške umetnosti Ars Electronica. Obiščite Linz, da boste lahko videli avtentično, načrtovano bodočnost in nove bodoče prostore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
14
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,472
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,429
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,374
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,915
05/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,698
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,614
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,529
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,337
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,612
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,073