Komentar

O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?

V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti vprašanje, ali in kaj je moč kaj doprinesti k večjemu razvoju t.i. drugega pola v človeku - torej pola za Skupno, za skupno dobro, za dobrobit človeštva oziroma za preprečitev propada človeštva.

01.08.2019 21:20
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   skupnost   Guardian   Henri Bergson   Mićo Mrkaić   Civilna iniciativa

Velikokrat sem bil slabe volje zaradi tega, še bolj so bili včasih jezni moji bližnji, prijatelji. Večina njih še do danes ne razume, kaj se grem.

Za uvod si bom spet sposodil enega od mnogih dobrih komentarjev iz britanskega Guardiana, napisanega že pred leti, ki se mi je zazdel kot dober uvodni motto mojega današnjega prispevka: "We should be proud of the democratic processes which are designed to improve decisions, minimise error (or highlight errors if made), prevent corruption and expose decision making to public scrutiny."

 

Kaj si želim zase osebno? Kaj je moj interes? To čisto dobro vem, a ne vidim razloga, da bi o tem razpredal, še najmanj javno, pravzaprav to nikogar prav nič ne briga in tega ne mislim komurkoli pripovedovati ali razlagati. A vendar je v meni še nek drug jaz, nek drugi pol, lahko celo rečem, da zelo čutim to dvojnost v sebi. Kako ta drugi pol v meni včasih prav "butne" ven ne glede na to, kaj si moj prvi pol, tisti samo moj, misli o tem, ali si to želi, ali ima kakšno korist od tega. Ja, to je ta drugi pol, ki, verjamem, je še v marsikom podoben. To je ta drugi pol, ki želi in hrepeni po dobrem in lepem in pravičnem v zvezi z javnimi, skupnimi zadevami. In ki hoče nekaj za to narediti. Tudi če je prvemu polu še tako odveč in zoprno.

 

Približno tako je. Ne, prav nobenega prijateljstva ni med obema poloma, nobenega dogovora in večkrat sta si v laseh. Velikokrat sem bil slabe volje zaradi tega, še bolj so bili včasih jezni moji bližnji, prijatelji. Večina njih še do danes ne razume, kaj se grem. O tej dvojnosti ali dvopolnosti skoraj nihče ne razmišlja, ne komentira, pri drugih ljudeh je večinoma nihče niti ne opazi. A nekega dne, ne tako dolgo nazaj, sem spoznal, da je ključnega pomena, da sta si ta dva pola v laseh! Da sta jezna drug na drugega. Še važneje: da v resnici ni nobenega dogovora med njima. Zato, ker se lahko le na ta način pošteno in objektivno boriš za prav in bolje v zvezi s skupnimi, javnimi zadevami. Da je to, kaj si sam želiš zase, kaj je tvoj osebni interes, v resnici ločeno od tiste prave borbe za skupno in javno! Morda tega niti ne moreš spoznati, ko si mlajši, ne vem, verjamem pa, da je marsikdo kdaj podobno začutil. In zato sem se lotil pisanja o tej temi. Da bo tisti, ki čuti podobno, dobil vzpodbudo, pa čeprav nas bo relativno malo, da se bomo pogumno, pošteno in objektivno borili za bolj prav v zvezi s skupnimi, javnimi zadevami ne glede na to, kaj si tisti prvi pol v nas samih želi, kakšen je njegov osebni interes. Ker je edino to prava pot – priznanje dvopolnosti in kohabitacija obeh polov brez prijateljevanja, brez dogovarjanja, ja, celo z jasno začrtano ločnico, pa naj zveni še tako nenavadno, kajti vse to se mora zgoditi znotraj ene in iste osebe, znotraj človeka, v meni samem. In to mora vsakdo, ki to v sebi čuti, kadarkoli in kjerkoli tudi javno dokazovati! Če se morda motim in v resnici nihče ne čuti podobno, pa nič. Bo pač še "en poskus na poti osmišljenja, saj drugega kot te poskuse vesolje ne pozna ...", če si lahko sposodim misel Henrija Bergsona.

 

Naj navedem primer (enega od mnogih), kako ta drugi pol včasih prav plane iz človeka (čeprav je v tistem obdobju prevladoval v meni le prvi pol, ker je bil drugi pol čisto zatolčen, postavljen v out, kot pišem v nadaljevanju):

 

V nekem članku na portalu časnika Finance pred približno dvanajstimi leti (2007, imam shranjen print brez datuma), piše ekonomist Mićo Mrkaić, citiram:

 

"Vsekakor pa moramo kot volivci zahtevati od vseh, ki se bodo prihodnje leto potegovali za premierski položaj, da bodo poleg običajnih gospodarskih tem začeli odločno govoriti o doslednem boju proti kartelom in monopolistom te dežele."

 

V nadaljevanju članka Mrkaić predstavi tudi, kako je bil v tej borbi uspešen ameriški predsednik Theodore Roosevelt in že leta 1905 uveljavil t.i. protikartelno zakonodajo. Na ta Mrkaićev komentar sem se odzval s sledečim komentarjem (shranjeno na istem printu):

 

"Naj spomnim gospoda Mrkaića in vse komentatorje na knjigo Eda Ravnikarja 'Udbomafija' (1995), iz katere so se prav vsi pomembni ekonomisti in pravniki norčevali, a bila je preprost in jasen priročnik borbe proti kartelom; seveda, v prvi vrsti je razlagala temeljni kartel v Sloveniji, osnovni princip delovanja Udbe, iz katerega izhaja 'prenovljeni' princip današnjih slovenskih tajkunov. Nekaj intelektualcev nas je takrat kot Civilna iniciativa za Slovenijo na osnovi Ravnikarjeve knjige z nekaj preprostimi orodji (članki, okrogle mize, javni pozivi itd.) poskušalo osvetljevati nekatere najopaznejše kartele oz. njihov pokvarjen način delovanja, občasno smo bili celo deležni kratkotrajne podpore s strani odgovornih (leta 1996 je bil to Marjan Podobnik, a so ga tako mediji, ki so bili večinoma pod vplivom 'kontinuitete', kot smo takrat poimenovali vse naslednike udbomafijskega principa, kot tudi lastna stranka predvsem zaradi njegove povezave z nami, kaj kmalu spravili v 'out'). Verjamem, da je celoten političen lok spoznal, da je Slovenija v 'predrooseveltskem' obdobju, kot dobro ugotavlja Mrkaić, a da je bolje to izkoristiti, kot pa se proti temu boriti (podčrtano julij 2019). Ja, trpko spoznanje ostaja, kdo se bo boril proti temu? In kako? Prav vsi, ki smo se angažirali okoli principa, ki ga je utemeljil Edo Ravnikar v Udbomafiji, smo tudi po desetih letih v 'outu'." 

 

 

V zvezi s tem komentarjem se spomnim, da se je pojavilo le še nekaj komentarjev, ki pa so se vsi zgražali samo nad tem, kako more nekdo zapisati karkoli dobrega o Marjanu Podobniku (to morda za kontekst tega zapisa na videz ni važno, a je za razumevanje stanja duha v slovenski družbi tako takrat kot danes, ker se ni praktično nič spremenilo, še kako pomembno). V smislu borbe proti kartelom in monopolistom pa nobenega komentarja na moj komentar!

 

Danes lahko enako ponovim: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji? Morda je bilo v mojem komentarju iz leta 2007 malo civilnoiniciativniške nostalgije na leto 1995, ko smo ustanovili Civilno iniciativo za Slovenijo, a danes po štiriindvajsetih letih? Bom poskusil nadaljevati. Ker tisti drugi pol v meni še vedno želi in hrepeni po dobrem, lepem in pravičnem v zvezi z javnimi, skupnimi zadevami. In ki hoče nekaj za to narediti. Tudi na civilnoiniciativniški način, ki edini omogoča resnično zaživetje drugega pola v človeku, čeprav pri nas ni priznan (niti formalno niti med državljani) kot demokratičen način (democratic process), ki pa po mojem globokem prepričanju edini lahko zmanjša moč kartelov in korupcije!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
3
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.563
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.841
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.527
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.827
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.108
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.517
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.061
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 829
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 746