Komentar

O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?

V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti vprašanje, ali in kaj je moč kaj doprinesti k večjemu razvoju t.i. drugega pola v človeku - torej pola za Skupno, za skupno dobro, za dobrobit človeštva oziroma za preprečitev propada človeštva.

01.08.2019 21:20
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   skupnost   Guardian   Henri Bergson   Mićo Mrkaić   Civilna iniciativa

Velikokrat sem bil slabe volje zaradi tega, še bolj so bili včasih jezni moji bližnji, prijatelji. Večina njih še do danes ne razume, kaj se grem.

Za uvod si bom spet sposodil enega od mnogih dobrih komentarjev iz britanskega Guardiana, napisanega že pred leti, ki se mi je zazdel kot dober uvodni motto mojega današnjega prispevka: "We should be proud of the democratic processes which are designed to improve decisions, minimise error (or highlight errors if made), prevent corruption and expose decision making to public scrutiny."

 

Kaj si želim zase osebno? Kaj je moj interes? To čisto dobro vem, a ne vidim razloga, da bi o tem razpredal, še najmanj javno, pravzaprav to nikogar prav nič ne briga in tega ne mislim komurkoli pripovedovati ali razlagati. A vendar je v meni še nek drug jaz, nek drugi pol, lahko celo rečem, da zelo čutim to dvojnost v sebi. Kako ta drugi pol v meni včasih prav "butne" ven ne glede na to, kaj si moj prvi pol, tisti samo moj, misli o tem, ali si to želi, ali ima kakšno korist od tega. Ja, to je ta drugi pol, ki, verjamem, je še v marsikom podoben. To je ta drugi pol, ki želi in hrepeni po dobrem in lepem in pravičnem v zvezi z javnimi, skupnimi zadevami. In ki hoče nekaj za to narediti. Tudi če je prvemu polu še tako odveč in zoprno.

 

Približno tako je. Ne, prav nobenega prijateljstva ni med obema poloma, nobenega dogovora in večkrat sta si v laseh. Velikokrat sem bil slabe volje zaradi tega, še bolj so bili včasih jezni moji bližnji, prijatelji. Večina njih še do danes ne razume, kaj se grem. O tej dvojnosti ali dvopolnosti skoraj nihče ne razmišlja, ne komentira, pri drugih ljudeh je večinoma nihče niti ne opazi. A nekega dne, ne tako dolgo nazaj, sem spoznal, da je ključnega pomena, da sta si ta dva pola v laseh! Da sta jezna drug na drugega. Še važneje: da v resnici ni nobenega dogovora med njima. Zato, ker se lahko le na ta način pošteno in objektivno boriš za prav in bolje v zvezi s skupnimi, javnimi zadevami. Da je to, kaj si sam želiš zase, kaj je tvoj osebni interes, v resnici ločeno od tiste prave borbe za skupno in javno! Morda tega niti ne moreš spoznati, ko si mlajši, ne vem, verjamem pa, da je marsikdo kdaj podobno začutil. In zato sem se lotil pisanja o tej temi. Da bo tisti, ki čuti podobno, dobil vzpodbudo, pa čeprav nas bo relativno malo, da se bomo pogumno, pošteno in objektivno borili za bolj prav v zvezi s skupnimi, javnimi zadevami ne glede na to, kaj si tisti prvi pol v nas samih želi, kakšen je njegov osebni interes. Ker je edino to prava pot – priznanje dvopolnosti in kohabitacija obeh polov brez prijateljevanja, brez dogovarjanja, ja, celo z jasno začrtano ločnico, pa naj zveni še tako nenavadno, kajti vse to se mora zgoditi znotraj ene in iste osebe, znotraj človeka, v meni samem. In to mora vsakdo, ki to v sebi čuti, kadarkoli in kjerkoli tudi javno dokazovati! Če se morda motim in v resnici nihče ne čuti podobno, pa nič. Bo pač še "en poskus na poti osmišljenja, saj drugega kot te poskuse vesolje ne pozna ...", če si lahko sposodim misel Henrija Bergsona.

 

Naj navedem primer (enega od mnogih), kako ta drugi pol včasih prav plane iz človeka (čeprav je v tistem obdobju prevladoval v meni le prvi pol, ker je bil drugi pol čisto zatolčen, postavljen v out, kot pišem v nadaljevanju):

 

V nekem članku na portalu časnika Finance pred približno dvanajstimi leti (2007, imam shranjen print brez datuma), piše ekonomist Mićo Mrkaić, citiram:

 

"Vsekakor pa moramo kot volivci zahtevati od vseh, ki se bodo prihodnje leto potegovali za premierski položaj, da bodo poleg običajnih gospodarskih tem začeli odločno govoriti o doslednem boju proti kartelom in monopolistom te dežele."

 

V nadaljevanju članka Mrkaić predstavi tudi, kako je bil v tej borbi uspešen ameriški predsednik Theodore Roosevelt in že leta 1905 uveljavil t.i. protikartelno zakonodajo. Na ta Mrkaićev komentar sem se odzval s sledečim komentarjem (shranjeno na istem printu):

 

"Naj spomnim gospoda Mrkaića in vse komentatorje na knjigo Eda Ravnikarja 'Udbomafija' (1995), iz katere so se prav vsi pomembni ekonomisti in pravniki norčevali, a bila je preprost in jasen priročnik borbe proti kartelom; seveda, v prvi vrsti je razlagala temeljni kartel v Sloveniji, osnovni princip delovanja Udbe, iz katerega izhaja 'prenovljeni' princip današnjih slovenskih tajkunov. Nekaj intelektualcev nas je takrat kot Civilna iniciativa za Slovenijo na osnovi Ravnikarjeve knjige z nekaj preprostimi orodji (članki, okrogle mize, javni pozivi itd.) poskušalo osvetljevati nekatere najopaznejše kartele oz. njihov pokvarjen način delovanja, občasno smo bili celo deležni kratkotrajne podpore s strani odgovornih (leta 1996 je bil to Marjan Podobnik, a so ga tako mediji, ki so bili večinoma pod vplivom 'kontinuitete', kot smo takrat poimenovali vse naslednike udbomafijskega principa, kot tudi lastna stranka predvsem zaradi njegove povezave z nami, kaj kmalu spravili v 'out'). Verjamem, da je celoten političen lok spoznal, da je Slovenija v 'predrooseveltskem' obdobju, kot dobro ugotavlja Mrkaić, a da je bolje to izkoristiti, kot pa se proti temu boriti (podčrtano julij 2019). Ja, trpko spoznanje ostaja, kdo se bo boril proti temu? In kako? Prav vsi, ki smo se angažirali okoli principa, ki ga je utemeljil Edo Ravnikar v Udbomafiji, smo tudi po desetih letih v 'outu'." 

 

 

V zvezi s tem komentarjem se spomnim, da se je pojavilo le še nekaj komentarjev, ki pa so se vsi zgražali samo nad tem, kako more nekdo zapisati karkoli dobrega o Marjanu Podobniku (to morda za kontekst tega zapisa na videz ni važno, a je za razumevanje stanja duha v slovenski družbi tako takrat kot danes, ker se ni praktično nič spremenilo, še kako pomembno). V smislu borbe proti kartelom in monopolistom pa nobenega komentarja na moj komentar!

 

Danes lahko enako ponovim: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji? Morda je bilo v mojem komentarju iz leta 2007 malo civilnoiniciativniške nostalgije na leto 1995, ko smo ustanovili Civilno iniciativo za Slovenijo, a danes po štiriindvajsetih letih? Bom poskusil nadaljevati. Ker tisti drugi pol v meni še vedno želi in hrepeni po dobrem, lepem in pravičnem v zvezi z javnimi, skupnimi zadevami. In ki hoče nekaj za to narediti. Tudi na civilnoiniciativniški način, ki edini omogoča resnično zaživetje drugega pola v človeku, čeprav pri nas ni priznan (niti formalno niti med državljani) kot demokratičen način (democratic process), ki pa po mojem globokem prepričanju edini lahko zmanjša moč kartelov in korupcije!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,705
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,393
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,113
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 817
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,968
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 532