Komentar

Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo ..." Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

11.07.2019 22:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   Arabci   Judi   OZN   vojna   priznanje   Evropska unija   Slovenija   Riad Malki   Miro Cerar   Levica

Foto: Twitter / Miro Cerar

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile.

Prebrali smo: "Po Cerarjevih besedah Slovenija podpira vse pobude za umiritev napetosti med Izraelom in območjem Gaze pod okriljem ZN-a in Egipta ter nadaljevanje procesa medpalestinske sprave. Ob tem se je zavzel za ponovni zagon mirovnega procesa med Izraelom in Palestinci. ‘Slovenija kot aktivna članica EU-ja zagovarja stališče, da je edina rešitev (tega spora) rešitev v obliki dveh držav, in sicer v okviru meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom, če se strani ne bi dogovorili drugače,’ je poudaril Cerar. Slovenija si po njegovih besedah želi, da bi se trpljenje palestinskega ljudstva čim prej končalo." [1]

 

To so precej znane in - če smem reči - “zguljene” izjave, ki se izogibajo zunanjepolitičnim in domačim problemom. Izraelsko-palestinsko vprašanje ima dolgo in razburljivo zgodovino. 29. novembra 1947 so Združeni narodi izglasovali Resolucijo 181, ki naj bi razdelila nekdanji "palestinski mandat" Velike Britanije na judovsko in arabsko državo. V Palestini so bili takrat Judje v manjšini. (Jugoslavija se je pri gasovanju vzdržala.) Ideja o dveh državah (in posebnem položaju Jeruzalema) skratka izvira iz OZN. Judje so resolucijo sprejeli, Palestinci oz. arabske države pa ne. Arabske države, ki so želele izgnati Jude iz Palestine, so maja 1948 začele 9-mesečno vojno, v kateri so bile poražene, okrepila pa se je izraelska država. Izraelsko-palestinski spor je bil povezan s hladno vojno med demokratičnim Zahodom in komunistično Sovjetsko zvezo. Arabci so napad ponovili leta 1967, bili poraženi, položaj pa so leta 1978 rešili Američani s sporazumom med izraelskim ministrskim predsednikom Beginom in egiptovskim predsednikom Sadatom v Camp Davidu.

 

Danes hladne vojne ni več, čeprav Rusija kaže nekatera zaskrbljujoča znamenja. V letih, ki so minila od ustanovitve, se je Izrael okrepil in povečal - predvsem po zaslugi judovske svetovne solidarnosti in izdatne finančne in vojaške podpore ZDA. Da bi se ustanovila palestinska država, bi Palestinci morali uživati podobno podporo kot Izraelci. To podporo, ki bi bila težak finančni zalogaj, bi lahko dala Evropska unija, vendar takšen izid ni verjeten. Palestince danes tudi v Evropi vidijo kot zaveznike Irana, kar zelo povečuje problem.

 

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v EU oz. v Natu. Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo … Od tega načrta nismo odstopili, to je še vedno glavna namera naše zunanje politike". Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

 

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile. Tri četrtine prebivalstva (9 milijonov) Izraela je Judov, približno ena četrtina je Arabcev, medtem ko je bilo nekoč v Palestini razmerje obratno: leta 1946 je bilo Judov 543.000, ne-Judov pa 1,267.000.

 

Ob vprašanju razdelitve ozemlja nekdanje Palestine in današnjega Izraela se pojavlja tudi primerjava z nekdanjo Jugoslavijo. Medtem ko so problem Bosne in Hercegovine reševali z delitvijo ozemlja na srbski in hrvaško-bošnjaški del, so spor med Makedonci in Albanci na ozemlju nekdanje jugoslovanske republike Makedonije rešili z delitvijo oblasti. Morda bi lahko judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu rešili na makedonski način?

 

________________

[1] "Cerar palestinskemu kolegu zagotovil, da podpira priznanje Palestine", MMC, 10. julija 2019 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,162
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,426
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,578
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,261
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,108
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,976