Komentar

Bill Viola, mojster elektronskih neviht

Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

13.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bill Viola   video umetnost   New York   Lars von Trier  

Foto: Alessandro Moggi

Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

Že drugič v kratkem razmaku se nahajam v najpomembnejšem istanbulskem knjižnem antikvariatu Denizler Kitabevi. To je zagotovo eden najbolj čislanih svetovnih knjižnih antikvariatov, vpetih med Azijo in Evropo. Na svojih policah ima občudovanja vredne knjige, ki človeka dobesedno pomirijo. Želim si le tega, da bi se vse okrog mene umirilo, upočasnilo, tudi zato, ker imam pred seboj zahtevne logistične naloge. Iz duha mojstrskih knjig minulih časov se počasi spustim navzdol proti morju, v smeri hotela Port, k istanbulskim galerijam sodobnih umetnosti. Želim si samo tega, da bi bilo vse v prihajajočih dneh posvečeno umetnosti in čim manj nevarnim in ničvrednim političnim razmerjem.

 

Že v letalu sem se odločil, da bom ta teden komentiral video umetnost. Sprožilec je bil v tem primeru popolnoma nepomemben, tudi zaradi tega, ker je te dni pri meni vse podvrženo ekvilibriju mnogoterih stvarnosti. Redko komentiram video umetnost, moral bi jo večkrat, sploh glede na njen prelomen pomen, ki ga ima v zgodovini umetnosti.

 

Carigrajski antikvariat Denizler Kitabevi

 

 

Tape 1!

 

Rad bi upočasnil ritmem komentarja / I.: Oblečeno moško telo zareže v globino vode. Gledamo ga, kako se v počasnem premikanju pod vodo bori za svoje preživetje. Nekaj časa lebdi, potem pa se začne divje prevračati v iskanju odrešitve. V dramatični svetlobi si reže svojo dramatično stvarnost. Ta je organizirana v umetnini tako za oko kot za elektronsko kamero. 

 

V povojih je video umetnost raziskovala najprej sama sebe oziroma jezik lastnega medija. Poskušala se je razumeti. Želela si je izboriti svojo avtonomno dikcijo s pomočjo lastne tehnologije. V začetnih korakih so mnogi umetniki in umetnice uporabljali video tehnologijo kot orodje, kot bojni krik socialnega aktivizma. Ravno video umetniki so popolnoma redefinirali izhodišča modernističnega sveta umetnosti. V tistem trenutku, ko smo dobili prvo video umetnino, je ta istočasno postala nosilec modernega sveta. Ponavljam: istočasno! Tako preprosto in prelomno in vidno je bilo to! Vse je težilo k temu, da sta elektronska kamera in ekran postala nosilec novega sveta. V resnici pa sta postala nosilec postmodernega sveta in vseh ostalih svetov po času postmodernizma. Video umetnost je mentalni elektronski displej, na katerem se odvijajo različne vizualizacije vseh treh modernosti. Video umetnost je predvsem prelom z nosilcem pigmetirane slike v tisočletni vizualni kontinuiteti.

 

Nadaljujem z upočasnjenim ritmom komentarja / II.: Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

 

Pomnim, da sem nekje v preteklih refleksijah zapisal, da se začne postmodernizem (vsaj zame) s prvim video festivalom v Kitchen Theatre v New Yorku, leta 1971. To je letnica, ko se prvič zberejo video umetnine različnih avtorjev na skupni razstavi. Posredno pa je bila razstava posvečena enemu najpametnejših mest na svetu - New Yorku!

 

 

Bill Viola, Tristan's Ascension, 2014

 

 

Da, to je upočasnjen komentar o video umetnosti videasta Billa Viole. Tudi on ima v svojem stilnem življenju dva generalna vektorja, ki nista nikoli drug drugega nasilno zlomila. Pri Violi je vse potekalo premišljeno in predvidljivo. S tem, ko sem zapisal - predvidljivo, to pomeni le to, da je vektorska energija logično prehajala iz enega (elektronskega) vizualnega problema v drugega. Vizualno se je takoj adaptiralo po vprašanju in to na ta način, da je počasi zapustilo medij. V drugem vektorju pa je Bill Viola vpeljal klasične ontološke teme, ki jih prepoznamo s frazo - večne teme; kdo smo, kam gremo, zakaj smo rojeni, zakaj moramo umreti in podobno. Pokončni televizijski ekrani in pred njimi ležeče črne marmorne plošče so postali nosilec njegove umetniške vizualizacije. Bill Viola je bil rojen zato, da je sam s svojo video umetnostjo postal - prelom.  Video je umetniška  zvrst, ki ima svoje intenzivno življenje tudi v XXI. stoletju.

 

Še bolj upočasnjujem ritem komentarja / III.: Že v prvih minutah svoje prve video umetnine je mladi Viola postavil samega sebe v kader skupaj z video napravami. To ni bil klasični avtoportret, temveč je postavil samega sebe v vizualno zanko, v nekončno dolgo video reproduciranje. Samemu sebi in očem sveta je dokazoval, da je prisoten. Samega sebe je gledal tudi zato, da bi ga drugi videli. Potrjeval se je v tujih očeh.

 

 

Tape 2!

 

Bill Viola se je potrjeval tudi s čutom sluha. Že kmalu na začetku svojih umetniških raziskav je radikalno izoliral zvočno od elektronske slike in jo v naslednjih stopnjah popolnoma avtonomno obravnaval. Njegova video umetnost bil velikokrat sestavljena iz vzporednih umetniških praks, ki so imele že na samem začetku namen, da se bodo povezale tam nekje v neskončnosti v lepo in premišljeno.

 

Veliki prelom brez preloma: Bill Viola je tako v svojo video umetnost vpeljal večne teme in motive. Pred našimi očmi je začel istočasno izvajati manipulacije s stilnimi historicizmi in modernizmom, najprej z italijansko renesanso, kasneje pa z danskimi klasiki, ki jih je prelival v modernistični elektronski kader. Bill Violla je bil in je še vedno mojster elektronskega ekraniziranja teles, mojster elektronskih neviht. Snema visokoresolucijske kompozicije posameznikov in skupin. Gledamo jih v zatemnjenih studijskih prostorih. Za razliko od renesančnih nagih motivov gledamo pri Violi slavje oblečenega modernega človeka.

 

Upočasnjen ritmem komentarja / IV.: Na pokončnih ploščatih ekranih nastopajo telesa XX. in XXI. stoletja, ki se s svojo kompozicijo prekrivajo z renesančnimi telesi. Bill Viola vizualizira in transcendira vsa ta vmesna stanja teles med renesančnim slikarskim ateljejem (perspektiva) in modernističnim studiom (pripravljenim za elektronsko snemanjem). Na ta način poveže vse štiri klasične stile. Bolj razvidnega spoja ne more biti, pri tem pa umetnost ne postane slaba ilustracija minulega časa. Pri Billu Violi miselni procesi spremljajo miselne kompozicije. Gledalec spremlja organizirano dramatično akcijo pripravljeno za elektronsko kamero. Pomembno dejstvo: osedenj način Violinega izražanja je radikalno upočasnjeno gibanje video slik. Z njimi opazujemo nema telesa v transcendentnih pasažah.

 

Še bolj upočasnimo ritem komentarja / V.: Viola ne vizualizira nobenih sporočil, temeveč le prinašalca sporočil.

 

 

***

 

In v izteku komentarja, priporočilo tedna: Oglejte si na medmrežju video trak Billa Viole z naslovom: Migracije!, ki tematizira nadzorovan pritisk cevnega sistema in nadzorovano sistemsko propustnost. Video umetnost Billa Viole je polna vplivov, sama po sebi se vriva v druge umetnine, recimo v kino umetnost Larsa Von Trierja.

 

 

Bill Viola, Migration

 

 

Rad se ponavljam: video umetnost je umetnost v trajanju, video umetnost je cut-irana televizija. Za svoj jezik uporablja različne principe dramaturgije, s katerimi rezultira v mnogoterih oblikah. Ravno ekran, na katerem berete tekst, ima danes različne tako formalne kot vsebinske zahteve. Včasih so bile vse naloge znotraj ekranske diagonale, včasih pa zunaj ohišja ekrana. 

 

 

Povejmo na koncu: Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
16
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,603
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,272
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,170
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,798
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,402
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,037
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,171
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,036
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,268
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,294