Razkrivamo

Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!

V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem javnem zdravstvu vsako leto več denarja in da se je v zadnjem desetletju strošek povečal za skoraj tretjino. Govorjenje o tem, kako da je treba v zdravstvo vložiti še več denarja, je torej prazno, brez vsebine in logike. Pač pa je ključno vprašanje, kam gre ves ta denar, kdo ga razdeljuje in zakaj na primer zavarovanice pri tem nimajo besede.

16.07.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   javno zdravstvo   ZZZS   dopolnilno zavarovanje   čakalne dobe   Milojka Kolar Celarc

Fotomontaža: portal+

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše usluge javnega zdravstvenega sistema.

V zadnjih letih je gospodarska rast v Sloveniji vplivala tudi na višje prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj je bilo več zaposlovanja, kar je posledično pomenilo večjo socialno in finančno stabilnost prebivalstva, tako da se je zbralo vsako leto več prispevkov od plač. Česar povprečen posameznik niti ne opazi, saj se obvezno zavarovanje procentualno plačuje od bruto plače. Zaradi višjih prilivov ima lahko ZZZS vsako leto višje odhodke. Ker je na obvezno zavarovanje vezano tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje (plačevanje od 10–90 % cen zdravstvenih storitev), se povečujejo tudi ti prihodki, saj temu zavarovalnice sledijo z višanjem premije.

 

 

 

Modra barva ponazarja obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS), rdeča pa dopolnilno.

 

 

Od leta 2008 do danes smo v Sloveniji sredstva za zdravstvo povečali kar za milijardo evrov. Oziroma z 2,5 milijarde v letu 2008 na 3,6 milijarde, kar naj bi bil plan v letošnjem letu (in sicer skupaj obvezno in dopolnilno zavarovanje). Ocene zavarovalnic sicer kažejo, da bo poraba letos še večja.

 

 

Primerjalna analiza kakovosti javnega zdravstva (EHCI – European Health Consumer Index) posameznih evropskih držav – Slovenija zadnja leta nazaduje.

 

 

Če smo torej davkoplačevalci v zadnjem desetletju za približno tretjino povečali "investicije" v naše (javno) zdravstvo, se je logično vprašati, kaj smo za ta denar dobili nazaj. So se skrajšale čakalne dobe? Se je povečala dostopnost zdravstvenih storitev? So postale storitve kakovostnejše? Teh podatkov nimamo, imamo le primerjalne mednarodne študije, iz katerih pa je jasno razvidno, da na lestvicah kakovosti zdravstvenih sistemov v Evropi padamo. Zadnji podatki, ki so bili objavljeni na začetku letošnjega leta, in sicer EHCI indeks za leto 2018, nam pokažejo nič kaj razveseljivo sliko. Med 35 evropskimi državami se je Slovenija tokrat uvrstila šele na 21. mesto, izgubila je kar pet mest glede na prejšnjo raziskavo. Zakaj je naša država kljub nekaterim pozitivnim premikom na področju javnega zdravstva nazadovala? Zaradi premajhnega napredka na področju uvajanja e-zdravstva, zaradi nekonsistentega financiranja bolnišnic ter zaradi absolutno predolgih čakalnih dob.

 

V razpravi, ki je pri nas že nekaj časa politična, saj se premierji in najvišji vladni politiki pridušajo, da je "ureditev zdravstva" med njihovimi prioritetami (to področje je obvezno vključeno tudi v vsakokratno koalicijsko pogodbo), se običajno spregleda vlogo ključnega plačnika, organizatorja in odločevalca v našem zdravstvu - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mentaliteto in poslovno logiko tega sistema je pred leti v kolumni na Siolu odlično opisal ekonomist dr. Janez Šušteršič s sintagmo "socialistično planiranje zdravstvenega sistema". Ob ministrstvu za zdravje in izvajalcih zdravstvenih sistemom je prav ZZZS ključni faktor pri vseh odločitvah glede obsega in cen zdravstvenih storitev v Sloveniji kot tudi glede plač in drugih prejemkov zaposlenih. Vsemu, kar ti trije deležniki odločijo oziroma določijo, rečejo Splošni dogovor.

 

Ta "splošni dogovor" pa ni nič drugega kot formula, po kateri bodo letos razdelili 3,6 milijarde evrov za naše zdravstvo. Ob tem ni odveč omeniti manjše, a zato nič manj pomembne podrobnosti: ministrstvo za zdravje, izvajalci in ZZZS odločajo tudi o denarju, ki ga v imenu svojih zavarovancev v naše javno zdravstvo plasirajo zavarovalnice z dopolnilnim zavarovanjem, pri čemer slednje v teh pogovorih, ki pripeljejo do Splošnega dogovora, sploh ne smejo sodelovati. Tako cene kot obseg storitev brez njih določi ZZZS, ki pa je le transmisija politike.

 

Splošni dogovor se v nasprotju s poslovno in siceršnjo logiko ne podpisuje konec leta za prihodnje leto ali najkasneje v začetku leta za tekoče leto, pač pa se sprejema kar sredi tekočega leta z veljavnostjo za nazaj (!). Zaradi tega se tudi sredi leta mirno sprejemajo dodatni aneksi k Splošnemu dogovoru, ki prav tako veljajo za nazaj. To pomeni, da se v Sloveniji zdravstvene politike oziroma sistema javnega zdravstva ne načrtuje v naprej, tj. strateško, predvidljivo in dolgoročno, pač pa gasilsko, amatersko, "na horuk". Popravljamo stvari za nazaj in najhujše požare poskušamo sproti gasiti, je slikovito opisal dolgoletni insajder slovenskega zdravstva.

 

Očitno je ta diletantska politika tista, ki je v zadnjem desetletju povzročila to, da se v zdravstvo vrže milijarda evrov več denarja, rezultatov pa praktično nobenih. Če pa že so, so neotipljivi, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) očitno ni sposoben zagotoviti niti pravih podatkov o čakalnih dobah, kot smo lahko poslušali pred časom.

 

Strokovnjaki so dolga leta politiko opozarjali na te grozeče posledice, ki so danes tu. V prvi vrsti se bo moral z njimi soočiti resorni minister. Aleš Šabeder torej. Glede na to, da ZZZS ne odigra svoje vloge v imenu vseh zavarovancev, bi moral minister za mizo zbrati vse glavne akterje in tudi vse financerje, udariti po mizi in zastaviti zadeve precej drugače. Vendar pa to ni edina težava.

 

V obdobju zadnje finančne krize (2009 in naslednja leta), je bil v težavah tudi ZZZS - manjše zaposlovanje logično prinese manj zbranih prispevkov -, zato so javnozdravstvene finance (proračun ZZZS) z ZUJF-om in drugimi predpisi politiki reševali tako, da so povečali doplačila k zdravstvenim storitvam oziroma tisti delež cen, ki ga plača ali posameznik sam ali ga mora kriti dopolnilno zavarovanje. S tem pa so zmanjšali javna sredstva za zdravstvo in povečali zasebna, ki od takrat rastejo, delež javnih sredstev pa je vse manjši. Delež javnih sredstev bi lahko nemudoma povečali z vzpostavitvijo stanja na čas pred ZUJF-om. Tako pa Slovenija pada na lestvici držav z deležem javnih sredstev za zdravstvo (vir). To, da zasebni izdatki rastejo, je povezano tudi s tem, da si ljudje zaradi nedostopnosti javnega zdravstva storitve raje zagotavljajo samoplačniško oziroma imajo sklenjena prava dodatna zavarovanja, ki so se občutno razvila in razširila v času prejšnje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, za katero velja, da je bila naša daleč najslabša ministrica za zdravje v zgodovini.

 

Tako imamo poleg tistih 3,6 milijard v letošnjem letu - ocene so celo do 3,7 milijard!) še dobrih 400 milijonov zasebnih sredstev, ki so povezana s povsem samoplačniškimi storitvami, samoplačniškimi zdravili in drugimi plačili iz žepa. Skupno torej danes govorimo o več kot štirih milijardah sredstev za zdravstvo letno v Sloveniji. Zdravstvo se namreč povsod meri in gleda v celoti: javni izdatki (med katere štejemo prispevke, davke, proračunske prilive …) ter zasebni izdatki (zasebna zavarovanja, ki so lahko bodisi dodatna ali kot pri nas najbolj razširjena dopolnilna, ter samoplačniške storitve oziroma plačila ljudi neposredno iz žepa).

 

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše storitve javnega zdravstvenega sistema.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,250
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,152
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,093
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,261
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,764
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,140
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 895
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 999
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,214
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,663