Komentar

Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?

Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu "posodobila", in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog sprememb tega zakona je že v javni razpravi. Prinaša nekaj potrebnih novosti predvsem glede digitalnih medijev, hkrati pa predlog vsebuje tudi vrsto novih omejitev, kazni, glob in zadolžitev za medijske inšpektorje, ki po ocenah kritikov dobivajo preveč arbitrarnih pooblastil.

18.07.2019 19:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   mediji   cenzura   zakon o medijih   ZDA   Nemčija   Francija

Toda res, vprašajmo se – zakaj bi bilo potem nekaj, kar bi se nam na cesti zdelo povsem noro, že jutri sprejeli kot nekaj povsem normalnega na področju medijev in svobode govora?

Predlagane rešitve imajo svoje zagovornike in nasprotnike. Zagovorniki zaostrovanja zakonodaje glede sovražnega govora opozarjajo, da se predvsem na socialnih omrežjih vse bolj širi nesprejemljivo razpihovanje sovraštva, ki bi lahko imelo tudi resne družbene posledice. Na drugi strani pa zagovorniki statusa quo svarijo, da bi lahko zaostrovanje zakonodaje prineslo tudi nedemokratičnom prakso, podobno tisti iz časov socializma. Na to je nedavno opozorila tudi Delova urednica Ženja Leiler: "Si želimo živeti v državi, ki ima v ustavi zapisane pravice do svobode izražanja, sodnega in pravnega varstva, sprejeti pa namerava zakon, ki bo te tri pravice, milo rečeno, kompromitiral? Za ljubezen do drugega bosta torej še naprej skrbela Rdeči križ in Karitas, za presojo sovraštva do drugega pa po novem inšpektor za medije in novinarska združenja."

 

Pri tem je pravzaprav upravičeno opozorila, da želi Ministrstvo za kulturo sprejeti zakon, s katerim naj bi omejili sovražni govor - ki dejansko sploh ne obstaja, kot je večkrat opozoril že Boštjan M. Zupančič, profesor prava in nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem pa hkrati vsi pozabljajo, da imamo kazensko zakonodajo, ki prav takšno izražanje že danes ustrezno sankcionira.

 

 

***

 

Osebno skrajnih, "sovražnih" oblik govora ne podpiram, toda ker pripadam generaciji, ki je cenzuro zelo neposredno doživela na lastni koži, imam do tega vprašanja nekoliko uravnotežen pristop. Svoj čas – še v socializmu – sem kot odgovorni urednik mariborske Katedre v rokah držal odredbo javnega tožilca o zaplembi vseh spornih izvodov študentskega časnika, ki mu je bilo zaradi napadov na družbeno ureditev nato odrejeno uničenje. In to se je večkrat ponovilo. Tega – pa tudi pregonov novinarjev in urednikov po sodiščih – človek ne pozabi kar tako. Mladim generacijam te izkušnje ne privoščim. Zato pri sprejemanju takšne zakonodaje svetujem restriktiven pristop. 

 

Kajti če že imamo zakonodajo, ki omogoča pregon kršitev svobode izražanja, potem bi bilo bolj smiselno usposobiti pravosodje za takšen pregon in morda tudi prakso dosedanjih mizernih odškodnin, ki ne pokrijejo niti stroškov odvetnikov, dvigniti na primerno raven, tako da se takšne kršitve nikomur ne bodo več splačale, ne pa da se medijsko področje prepušča presoji slabo podkovanih medijskih inšpektorjev ali celo (v primeru popravkov itd.), da se takšno presojo prepušča arbitrarno določenim novinarskim organizacijam (Društvo novinarjev Slovenije), ki sploh niso reprezentativni predstavniki vseh novinarjev in medijev v Sloveniji. Za kaj takega bi Slovenija potrebovala nekakšen Medijski svet – ki pa ga slovenski novinarji, medijska industrija in država (kulturno ministrstvo) že tri desetletja niso sposobni postaviti na noge. Kar je posebna zgodba. 

 

Vendar pa ostale slovenske dileme glede uravnavanja delovanja medijev sploh niso nove in prav tako niso izven svetovnih trendov. Poglejmo torej na vse skupaj malo drugače. Včasih lasten položaj bolje razumemo, če ga pogledamo iz druge perspektive. Na primer francoske. In nemške.

 

Tudi francoski predsednik Macron in njegova vlada poskušata prav v tem trenutku omejiti predvsem "sovražni govor" na internetu. Francoski parlament je pred kratkim sprejel kontroverzni zakon, ki bo podjetjem, kot so npr. Facebook, dal na voljo 24 ur da odstranijo domnevni "sovražni govor", sicer se lahko soočijo s kaznijo do 1,25 milijona evrov (vir).

 

Nemčija je sprejela podoben zakon že lani in predvidene kazni so vse do 56 milijonov dolarjev – Facebook pa so že kaznovali z dvemi milijoni dolarjev težko kaznijo. Ponovitve kršitev bi podjetja lahko stala do 4 odstotke njihovih prihodkov. Tisti, ki o prekrških ne bi poročali, bi lahko bili kaznovani s 15.000 evri kazni in letom dni zapora. S tem so v Franciji in tudi Nemčiji odstopili od poskusov, da za skupno akcijo pridobijo tudi ZDA. Prepričani so, da bodo z dovolj visokimi kaznimi omenjena podjetja prisiljena sama cenzurirati vsebino na svojih platformah in to na zelo majavih temeljih, na podlagi slabo definiranih standardov. 

 

Kot opozarja National Review (vir), bi rezultat lahko bilo največje omejevanje svobode govora na svetu. V ZDA je seveda drugače, saj svobodo govora tam varuje prvi amandma, ki vladi onemogoča sprejem ukrepov, ki bi omejevali svobodo govora. Vendar pa rezultat evropskih omejitvenih zakonov ne bo vplival na to, da bodo posamezna podjetja s kirurško natančnostjo odstranjevala posamezne neresnične ali sovražne zapise. Rezultat bo podoben primeru kalifornijske izjeme v ZDA. Omejitve v Franciji in Nemčiji bi lahko vplivale na ves svet. Gre za primer iz avtomobilske industrije, ki pa dobro ponazarja, kaj bi se lahko zgodilo s svobodo govora v svetu. 

 

V ZDA so namreč v zakonodaji omogočili, da Kalifornija sprejme tudi strožje ukrepe na področju okolja, če želi. Rezultat niso bili avtomobili, posebej narejeni za Kalifornijo – pač pa izdelovanje vseh avtomobilov v ZDA v skladu s standardi v Kaliforniji. Na ta način bi nove, strožje evropske omejitve v Nemčiji in Franciji lahko omejile svobodo govora tudi bistveno širše.

 

Na prvi pogled je seveda s tem vse v redu, kajti – le kdo bi bil lahko proti strožjim okoljskim zakonom? Toda dejstvo je, da na ta način lahko neka manjšina vsili svojo voljo večini, kar ni ravno demokratično, hkrati pa ima takšno vsiljevanje lahko povsem druge posledice, kadar so standardi takšni, da na primer pretirano omejujejo neko dobrino – v tem primeru svobodo izražanja. Toda v Nemčiji je danes samo 18 odstotkov Nemcev prepričanih, da lahko svobodno govorijo v javnosti. Več kot 31 odstotkov jih je prepričanih, da se ne morejo svobodno izraziti niti pred prijatelji. In samo 17 odstotkov jih je prepričanih, da se lahko svobodno izrazijo na spletu, 35 odstotkov pa jih meni, da je svobodna razprava omejena samo na zasebne kroge. To kaže na učinek ohladitve (chilling effect), ki je zelo nevaren.

 

Christophe Bigot, odvetnik, ki je specializiran za vprašanja svobode govora, opozarja v članku za Le Figaro, da bo odstranitev vsebine oziroma cenzura v tem primeru odrejena na podlagi odločitve zasebnega podjetja brez vpletanja sodnikov, ki so ustavni garanti temeljnih svoboščin.  In podjetja bodo imela veliko težav pri tem. Kako na primer odločiti, ali so spletne akcije za "bojkot, dezinvestiranje in sankcije proti Izraelu" antisemitske ali ne?

 

"Le kako lahko to analizo nekdo prepusti enemu samemu zaposlenemu na neki platformi, celo če ima najboljše interese. In seveda ne bodo tvegali, da izpostavijo svojega delodajalca kaznim, ki so enake štirim odstotkom njegovih prihodkov", opozarja odvetnik v članku v New York Times. (vir)

 

Boljša ideja je, opozarjajo mnogi, da se investira več sredstev in kadrov za izvajanje obstoječe zakonodaje. Vzpodbujanje terorizma ali zanikanje holokavsta sta kaznivi dejanji, ki se ju da povsem brez težav kaznovati še danes – brez inšpektorjev ali kaznovanja zasebnih podjetij. Istočasno pa Anne-Sophie Choné-Grimaldi, profesorica prava na pariški univerzi Paris Nanterre v članku, objavljenem v Le Monde opozarja, da je seveda res, da sovražnega govora na spletu ni mogoče tolerirati bolj kot v kakšnem drugem javnem prostoru. 

 

"Toda, kolikor vemo, so na cesti kaznovani tisti, ki žalijo druge ljudi ali kako drugače z govorjenjem kršijo zakonodajo, ne kaznujemo pa tistih, ki upravljajo s cestami. Na spletu so primeri kaznovanja še vedno redki, toda kljub temu imamo zakonodajo, ki omogoča iskanje identitete avtorjev sporočil, kadar niso znani ter njihovo kaznovanje z ostrimi kaznimi."

 

Povedano drugače: bo Slovenija sledila tem slabim vzgledom iz Evrope, ali pa bo tokrat ravnala drugače? In ali bomo, če se bo država odločila za francosko-nemški model, že jutri za cestno-prometne prekrške in tiste storjene na ulici – kaznovali vzdrževalce cest? Bo škodo nesreč na avtocestah po novem kril – DARS, na lokalnih pa ministrstvo za infrastrukturo? Verjetno ne. To bi se nam verjetno, vsaj večini, zdelo noro. 

 

Toda res, vprašajmo se – zakaj bi bilo potem nekaj, kar bi se nam na cesti zdelo povsem noro, že jutri sprejeli kot nekaj povsem normalnega na področju medijev in svobode govora?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.482
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.879
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.949
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.023
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.438
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.201
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.148
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200