Komentar

Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?

Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu "posodobila", in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog sprememb tega zakona je že v javni razpravi. Prinaša nekaj potrebnih novosti predvsem glede digitalnih medijev, hkrati pa predlog vsebuje tudi vrsto novih omejitev, kazni, glob in zadolžitev za medijske inšpektorje, ki po ocenah kritikov dobivajo preveč arbitrarnih pooblastil.

18.07.2019 19:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   mediji   cenzura   zakon o medijih   ZDA   Nemčija   Francija

Toda res, vprašajmo se – zakaj bi bilo potem nekaj, kar bi se nam na cesti zdelo povsem noro, že jutri sprejeli kot nekaj povsem normalnega na področju medijev in svobode govora?

Predlagane rešitve imajo svoje zagovornike in nasprotnike. Zagovorniki zaostrovanja zakonodaje glede sovražnega govora opozarjajo, da se predvsem na socialnih omrežjih vse bolj širi nesprejemljivo razpihovanje sovraštva, ki bi lahko imelo tudi resne družbene posledice. Na drugi strani pa zagovorniki statusa quo svarijo, da bi lahko zaostrovanje zakonodaje prineslo tudi nedemokratičnom prakso, podobno tisti iz časov socializma. Na to je nedavno opozorila tudi Delova urednica Ženja Leiler: "Si želimo živeti v državi, ki ima v ustavi zapisane pravice do svobode izražanja, sodnega in pravnega varstva, sprejeti pa namerava zakon, ki bo te tri pravice, milo rečeno, kompromitiral? Za ljubezen do drugega bosta torej še naprej skrbela Rdeči križ in Karitas, za presojo sovraštva do drugega pa po novem inšpektor za medije in novinarska združenja."

 

Pri tem je pravzaprav upravičeno opozorila, da želi Ministrstvo za kulturo sprejeti zakon, s katerim naj bi omejili sovražni govor - ki dejansko sploh ne obstaja, kot je večkrat opozoril že Boštjan M. Zupančič, profesor prava in nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem pa hkrati vsi pozabljajo, da imamo kazensko zakonodajo, ki prav takšno izražanje že danes ustrezno sankcionira.

 

 

***

 

Osebno skrajnih, "sovražnih" oblik govora ne podpiram, toda ker pripadam generaciji, ki je cenzuro zelo neposredno doživela na lastni koži, imam do tega vprašanja nekoliko uravnotežen pristop. Svoj čas – še v socializmu – sem kot odgovorni urednik mariborske Katedre v rokah držal odredbo javnega tožilca o zaplembi vseh spornih izvodov študentskega časnika, ki mu je bilo zaradi napadov na družbeno ureditev nato odrejeno uničenje. In to se je večkrat ponovilo. Tega – pa tudi pregonov novinarjev in urednikov po sodiščih – človek ne pozabi kar tako. Mladim generacijam te izkušnje ne privoščim. Zato pri sprejemanju takšne zakonodaje svetujem restriktiven pristop. 

 

Kajti če že imamo zakonodajo, ki omogoča pregon kršitev svobode izražanja, potem bi bilo bolj smiselno usposobiti pravosodje za takšen pregon in morda tudi prakso dosedanjih mizernih odškodnin, ki ne pokrijejo niti stroškov odvetnikov, dvigniti na primerno raven, tako da se takšne kršitve nikomur ne bodo več splačale, ne pa da se medijsko področje prepušča presoji slabo podkovanih medijskih inšpektorjev ali celo (v primeru popravkov itd.), da se takšno presojo prepušča arbitrarno določenim novinarskim organizacijam (Društvo novinarjev Slovenije), ki sploh niso reprezentativni predstavniki vseh novinarjev in medijev v Sloveniji. Za kaj takega bi Slovenija potrebovala nekakšen Medijski svet – ki pa ga slovenski novinarji, medijska industrija in država (kulturno ministrstvo) že tri desetletja niso sposobni postaviti na noge. Kar je posebna zgodba. 

 

Vendar pa ostale slovenske dileme glede uravnavanja delovanja medijev sploh niso nove in prav tako niso izven svetovnih trendov. Poglejmo torej na vse skupaj malo drugače. Včasih lasten položaj bolje razumemo, če ga pogledamo iz druge perspektive. Na primer francoske. In nemške.

 

Tudi francoski predsednik Macron in njegova vlada poskušata prav v tem trenutku omejiti predvsem "sovražni govor" na internetu. Francoski parlament je pred kratkim sprejel kontroverzni zakon, ki bo podjetjem, kot so npr. Facebook, dal na voljo 24 ur da odstranijo domnevni "sovražni govor", sicer se lahko soočijo s kaznijo do 1,25 milijona evrov (vir).

 

Nemčija je sprejela podoben zakon že lani in predvidene kazni so vse do 56 milijonov dolarjev – Facebook pa so že kaznovali z dvemi milijoni dolarjev težko kaznijo. Ponovitve kršitev bi podjetja lahko stala do 4 odstotke njihovih prihodkov. Tisti, ki o prekrških ne bi poročali, bi lahko bili kaznovani s 15.000 evri kazni in letom dni zapora. S tem so v Franciji in tudi Nemčiji odstopili od poskusov, da za skupno akcijo pridobijo tudi ZDA. Prepričani so, da bodo z dovolj visokimi kaznimi omenjena podjetja prisiljena sama cenzurirati vsebino na svojih platformah in to na zelo majavih temeljih, na podlagi slabo definiranih standardov. 

 

Kot opozarja National Review (vir), bi rezultat lahko bilo največje omejevanje svobode govora na svetu. V ZDA je seveda drugače, saj svobodo govora tam varuje prvi amandma, ki vladi onemogoča sprejem ukrepov, ki bi omejevali svobodo govora. Vendar pa rezultat evropskih omejitvenih zakonov ne bo vplival na to, da bodo posamezna podjetja s kirurško natančnostjo odstranjevala posamezne neresnične ali sovražne zapise. Rezultat bo podoben primeru kalifornijske izjeme v ZDA. Omejitve v Franciji in Nemčiji bi lahko vplivale na ves svet. Gre za primer iz avtomobilske industrije, ki pa dobro ponazarja, kaj bi se lahko zgodilo s svobodo govora v svetu. 

 

V ZDA so namreč v zakonodaji omogočili, da Kalifornija sprejme tudi strožje ukrepe na področju okolja, če želi. Rezultat niso bili avtomobili, posebej narejeni za Kalifornijo – pač pa izdelovanje vseh avtomobilov v ZDA v skladu s standardi v Kaliforniji. Na ta način bi nove, strožje evropske omejitve v Nemčiji in Franciji lahko omejile svobodo govora tudi bistveno širše.

 

Na prvi pogled je seveda s tem vse v redu, kajti – le kdo bi bil lahko proti strožjim okoljskim zakonom? Toda dejstvo je, da na ta način lahko neka manjšina vsili svojo voljo večini, kar ni ravno demokratično, hkrati pa ima takšno vsiljevanje lahko povsem druge posledice, kadar so standardi takšni, da na primer pretirano omejujejo neko dobrino – v tem primeru svobodo izražanja. Toda v Nemčiji je danes samo 18 odstotkov Nemcev prepričanih, da lahko svobodno govorijo v javnosti. Več kot 31 odstotkov jih je prepričanih, da se ne morejo svobodno izraziti niti pred prijatelji. In samo 17 odstotkov jih je prepričanih, da se lahko svobodno izrazijo na spletu, 35 odstotkov pa jih meni, da je svobodna razprava omejena samo na zasebne kroge. To kaže na učinek ohladitve (chilling effect), ki je zelo nevaren.

 

Christophe Bigot, odvetnik, ki je specializiran za vprašanja svobode govora, opozarja v članku za Le Figaro, da bo odstranitev vsebine oziroma cenzura v tem primeru odrejena na podlagi odločitve zasebnega podjetja brez vpletanja sodnikov, ki so ustavni garanti temeljnih svoboščin.  In podjetja bodo imela veliko težav pri tem. Kako na primer odločiti, ali so spletne akcije za "bojkot, dezinvestiranje in sankcije proti Izraelu" antisemitske ali ne?

 

"Le kako lahko to analizo nekdo prepusti enemu samemu zaposlenemu na neki platformi, celo če ima najboljše interese. In seveda ne bodo tvegali, da izpostavijo svojega delodajalca kaznim, ki so enake štirim odstotkom njegovih prihodkov", opozarja odvetnik v članku v New York Times. (vir)

 

Boljša ideja je, opozarjajo mnogi, da se investira več sredstev in kadrov za izvajanje obstoječe zakonodaje. Vzpodbujanje terorizma ali zanikanje holokavsta sta kaznivi dejanji, ki se ju da povsem brez težav kaznovati še danes – brez inšpektorjev ali kaznovanja zasebnih podjetij. Istočasno pa Anne-Sophie Choné-Grimaldi, profesorica prava na pariški univerzi Paris Nanterre v članku, objavljenem v Le Monde opozarja, da je seveda res, da sovražnega govora na spletu ni mogoče tolerirati bolj kot v kakšnem drugem javnem prostoru. 

 

"Toda, kolikor vemo, so na cesti kaznovani tisti, ki žalijo druge ljudi ali kako drugače z govorjenjem kršijo zakonodajo, ne kaznujemo pa tistih, ki upravljajo s cestami. Na spletu so primeri kaznovanja še vedno redki, toda kljub temu imamo zakonodajo, ki omogoča iskanje identitete avtorjev sporočil, kadar niso znani ter njihovo kaznovanje z ostrimi kaznimi."

 

Povedano drugače: bo Slovenija sledila tem slabim vzgledom iz Evrope, ali pa bo tokrat ravnala drugače? In ali bomo, če se bo država odločila za francosko-nemški model, že jutri za cestno-prometne prekrške in tiste storjene na ulici – kaznovali vzdrževalce cest? Bo škodo nesreč na avtocestah po novem kril – DARS, na lokalnih pa ministrstvo za infrastrukturo? Verjetno ne. To bi se nam verjetno, vsaj večini, zdelo noro. 

 

Toda res, vprašajmo se – zakaj bi bilo potem nekaj, kar bi se nam na cesti zdelo povsem noro, že jutri sprejeli kot nekaj povsem normalnega na področju medijev in svobode govora?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
13
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
30
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,369
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,596
03/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,134
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,754
05/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,719
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,441
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 906
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 774
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 756
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,503