Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?

Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali je opoldan dan ali ne, ali je svetloba svetla in tema temna ipd. Stvari so jasne, razprava je nesmiselna. Podobno jasen bi nam že pol stoletja moral biti osnovni izgled vesolja. Pa nam ni! Opisi vesolja s strani Nasinih astronavtov so si tako nasprotujoči, da zgolj dodatno dokazujejo lažnost vesoljskih podvigov. Nekateri astronavti zatrjujejo, da je vesolje ena velika tema (darkness), še huje, celo zastrašujoča, grozljiva črnina (blackness), poleg Sonca bi naj bili vidni le Zemlja in Luna. Povsem v nasprotju z njimi pa drugi prisegajo na svetleče vesolje ter ga tudi slikovito opisujejo.

21.07.2019 17:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   NASA   vesolje   MVP   Zemlja   Luna   astronavti   Elon Musk   Apollo 11   Hubble   DSCOVR

Še danes nimamo posnetka, ki bi pokazal, kako Zemlja izgleda iz vesolja, kako je videti njena resnična celotna podoba.

Marsikoga od nas prevzame občutek velikega nelagodja, ko se spomni, kakšne vse zgodbe so nam prodali. Leta 1971 naj bi se na primer astronavti z avtomobilom vozili po Luni in tam celo igrali golf. In taista Nasa, skupaj z ostalimi vesoljskimi agencijami, ki so vse skrbno povezane, nam danes kaže podvige Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ki prav tako požre ogromno denarja. Filmčki o delu astronavtov v in izven MVP, pravljični nočni in dnevni posnetki Zemlje, vse skupaj se zdi tako verodostojno, kot so se v sedemdesetih letih zdeli verodostojni posnetki pristankov na Luni (na YouTube odtipkajte "Nasa lies" in hitro boste našli kak prikaz Nasinih prevar tudi na MVP; npr. tukaj, potem tukaj in tukaj.

 

Oziroma – če smo aktualnejši – posnetki z MVP se zdijo tako verodostojni, kot se zdijo verodostojni lanski posnetki izstrelitve in pristanka rakete Falcon Heavy ter potovanje Starmana po vesolju. O vprašljivosti, bolje rečeno lažnosti tega podviga obstaja veliko gradiva, vse skupaj pa je dobro povzel sam Elon Musk, ko je dejal:

 

"I think it looks so ridiculous and impossible. You can tell it is real ... because it looks so fake, honestly."

 

(Izgleda tako smešno in nemogoče. Lahko rečete, da je resnično ... ker izgleda tako lažno))

 

 

Elon Musk, bodite pozorni na 5:17.

 

 

Je avtomobil Tesla res potreboval tovrstno reklamo? Nikola Tesla zagotovo ne – on se obrača v grobu. Ta tema je v kontekstu tega prispevka, a vseeno presega njegov okvir in jo bo potrebno obdelati posebej.

 

 

Vesolje: črna praznina ali sijoče prostranstvo

 

Na tem mestu velja izpostaviti še nekaj, kar ne le kompromitira temveč tudi smeši Naso – ter s tem vse tiste, ki ji zaupajo. Gre za izjave astronavtov o tem, kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero. Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali je opoldan dan ali ne, ali je svetloba svetla in tema temna ipd. Stvari so jasne, razprava je nesmiselna. Podobno jasen bi nam že pol stoletja moral biti osnovni izgled vesolja. Pa nam ni! Opisi vesolja s strani Nasinih astronavtov so si tako nasprotujoči, da zgolj dodatno dokazujejo lažnost vesoljskih podvigov.

 

 

Pozorni bodite na čas 48:22 naprej.

 

 

Nekateri astronavti, vključno s pionirjem Neilom Armstrongom iz Apolla 11, zatrjujejo, da je vesolje ena velika tema (darkness), še huje, celo zastrašujoča, grozljiva črnina (blackness), poleg Sonca bi naj bili vidni le Zemlja in Luna. Povsem v nasprotju z njimi pa drugi prisegajo na svetleče vesolje ter ga tudi slikovito opisujejo.

 

 

Pozorni bodite na čas 0:22 in naprej.

 

 

Svetleče vesolje, torej vesolje kot čudovita paleta neštetih sijočih planetov, lun, zvezd, ozvezdij, galaksij ... ki se svetijo v desetkrat večjem številu in desetkrat intenzivneje, kot to lahko opazujemo v najbolj jasni noči v najbolj zakotnem kotičku na Zemlji (v vesolju je namreč izločen vpliv zemeljske atmosfere, ki zamegljuje pogled). In to sijočo 360-stopinjsko panoramo, pravijo nekateri astronavti, lahko v vesolju opazujejo vselej, torej ne glede na to ali letijo v območju zemeljskega dneva ali v območju zemeljske noči. 

 

Kdo torej laže, tisti prvi ali oni drugi ali morebiti oboji? Glede na zgoraj napisano, oboji. Sicer bi po neki logiki morali pritrditi opisu sijočega vesolja, vendar nam večina vesoljskega slikovnega materiala, tudi novodobnega, kaže vesolje kot globoko črnino. Na temo kontradikcij o vesolju je na internetu kopica filmskega materiala, za kratek uvid pa si lahko pogledate naslednji dve zloženki:

 

 

Ne, v vesolju ne morete videti zvezd.

 

 

Pozorni bodite od 19:57 naprej.

 

 

Primerjava z religijo se ponuja kar sama. Tako kot se kristjani delijo na katolike, pravoslavce in protestante, se astronavti ter skupaj z njimi astronomi in astrofiziki, kot kaže, delijo na privržence črnega in na privržence sijočega vesolja. Zanimivo bi bilo izvedeti, kam se uvrščajo vsi deklarativni strokovnjaki iz raznih fakultet in društev, ki imajo ob sedanjem jubileju polna usta hvalospevov o Nasi. Seveda pa bi se glede tega nujno in najprej morali izjasniti vsi kritiki tega članka.

 

 

Slikanice za 53 milijonov dolarjev na dan

 

Slika pove več kot tisoč besed. Zato je vizualizacija tudi piarovsko najučinkovitejša. Na Nasinih spletnih straneh lahko najdete obilo slik različnih planetov in vsega ostalega, kar naj bi bilo v vesolju. Čudoviti barvni odtenki in vzorci se prepletajo v fantastične podobe. Planeti in njihovi sateliti izgledajo kot kakšni futuristični okraski za na novoletno jelko.

 

Res fascinantno, kakšen "uvid" v vesolje ima Nasa - in preko nje vsi mi! Ne le podroben, tudi daljnosežen. S pomočjo teleskopa Hubble lahko menda vidimo trke in prepletanja različnih galaksij. Tudi slike galaksije, ki naj bi bila od Zemlje oddaljena več kot 13 milijard svetlobnih let, menda lahko vidimo (eno svetlobno leto je 9.461 milijard kilometrov!). Astrofiziki so nas letos obdarili celo s fotografijo črne luknje, oddaljene 55 milijonov svetlobnih let. Bo že res, je slišati naokoli, če pa je pri projektu sodelovalo več kot 200 znanstvenikov iz celega sveta, financirala pa ga je Evropska unija. Ko dežurni poznavalci danes premlevajo, kaj naj bi pomenil rumeno-oranžen obroč na črni podlagi (črna luknja?), so slabši od verskih gorečnežev, ki razpredajo o strukturi tkanine ogrinjala, ki ga je imel Jezus ob vstajenju. Slabši zato, ker se sklicujejo na znanost. Z vseh strani smo zasipani s strukturami in pojavi na gromozanskih razdaljah, ki si jih nihče ne zna zares predstavljati, zato smo nad odkritji toliko bolj navdušeni. 

 

 

Planeti, kot nam jih kaže Nasa (vir).

 

 

S pomočjo Nase ter astronomov in astrofizikov s celega sveta smo se tako znašli v paradoksalni situaciji, ko na eni strani buljimo v sliko neke neskončno oddaljene galaksije in črne luknje, na drugi strani pa ne moremo videti niti tega, kje sami živimo. Še danes namreč nimamo posnetka, ki bi pokazal, kako Zemlja izgleda iz vesolja, kako je videti njena resnična celotna podoba. Zares neverjetno. Pazite, v primeru direktnega prenosa kakšne še tako banalne večerne prireditve na prostem nam režiser praviloma pokaže tudi Luno - še najraje, ko je polna. Snemalec nam jo pogosto približa, da lahko precej podrobno občudujemo njeno površje, potem pa jo spet oddalji, da jo vidimo v celotnem obsegu.

 

Lune smo se res že nagledali. Po vseh dosedanjih vesoljskih avanturah, ki naj bi jih izpeljali, in spričo tisočih umetnih satelitov, ki naj bi jih poslali ne vemo kam, pa še danes nimamo enega samega samcatega filmskega posnetka, vsaj fotografije, v nasprotni smeri. In ta "neobstoj" dejanskega posnetka, ki bi pokazal pogled na celotno Zemljo iz vesolja, ne potrjuje le utemeljenega suma, da človek v resnici nikdar ni zapustil zemeljske orbite, temveč tudi odpira vprašanje, kako daleč od Zemlje so v resnici poslali vse rakete, umetne satelite ... 

 

Seveda se vsi spomnimo znamenitih slik astronavtov na Luni, ko se v temnem vesoljnem ozadju sveti majhna Zemlja. Inženir Smith in astronavt Virts nas opozarjata na lažnost teh slik. Na to nas opozarjajo tudi slike Lune in Zemlje, narejene s pomočjo satelita DSCOVR, ki naj bi ga Nasa izstrelila pred štirimi leti, ter slike Lune in Zemlje, ki naj bi jih pred kratkim naredili Kitajci med pristankom na Lunini zadnji strani (gledano s strani Zemlje). Seveda je vprašljiva verodostojnost tudi teh slik (npr. nobena od njih ne prikazuje sijočega vesolja; je torej vesolje res globoko črno?), a na tem mestu jih objavljamo zgolj zato, da opozorimo, do kakšnih neumnosti lahko pripeljejo prevare

 

 

Apollo 17 na Luni – v ozadju je Zemlja (Foto: NASA, vir)

 

 

Tako bi naj bili vidni Luna in Zemlja s satelita DSCOVR leta 2015 (vir)

 

 

Tako so Kitajci letos videli Luno in Zemljo (Foto: Xinhua, vir)

 

 

Poglejte najprej fotografijo, ki naj bi jo naredila posadka Apolla 17 leta 1972. Nato poglejte fotografijo, ki naj bi jo naredil DSCOVR leta 2015 in prikazuje Zemljo ter Luno hkrati. Sliki se izpodbijata. Če bi pristali na Luni, kot jo prikazuje DSCOVR, potem Zemlja ne bi bila videti tako (majčkena), kot nam jo je pokazala posadka Apolla 17. Tretja, kitajska fotografija, pa nam pokaže spet novo velikostno razmerje med Luno in Zemljo (SLIKA 6 C). Seveda se bodo takoj našli Nasini privrženci in rekli, da primerjave zaradi uporabe različnih objektivov in približevanja niso primerne. A to je tudi vse, kar lahko rečejo – in verujejo dalje.

 

Nam pa preostane kritičen razumski pogled, ki nas opozarja, da se slike izključujejo. Vsaj dve fotografiji sta torej prevara. Sami Nasini strokovnjaki nas danes opozarjajo, da je lažna tista iz leta 1972. A pazite, ker je avtor dveh fotografij isti, tj. Nasa, kako vemo, da tudi druga ni prevara? Pri lažnivcu namreč nikdar ne veš, pri čem si; ko reče, da laže in ko reče, da ne laže – to je ti. paradoks lažnivca. Kar pa se tiče kitajske fotografije, zakaj bi verjeli ravno tej? Kaj dela Kitajsko vesoljsko agencijo verodostojnejšo od Nase? 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,608
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,273
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,170
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,802
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,420
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,038
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,171
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,036
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,268
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,294