Komentar

Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru

Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ocenjeno tako s strani javnosti kot strokovne mednarodne kritike. Starejše bom spomnil, mlajše bom informiral. Ne več, ne manj! Čas osemdesetih let prejšnjega stoletja nam je že pokazal svoje! Smo v prvi četrtini XXI. stoletja.

20.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Mlačnik   Slovensko mladinsko gledališče   Plesni teater Ljubljana   NSK   UMBOT::MM   BIO::grafika

Foto: Mediaspeed

Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

Te dni smo postgravitacijski umetniki v Zvezdnem mestu fanatično oblikovali in preizkušali protokole za namestitev umetniškega satelita na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Preizkušali smo gledališki satelit UMBOT::MM, ki nosi algoritme igralca Marka Mlačnika (MM). Prvega od njegovih treh algoritmov imenujemo BIO::grafika in ravno ta je tema ter motiv mojega današnjega komentarja. BIO::grafika bo prek zajemanja svetlobnih fotonov sprožala informacije o vlogah, ki jih je Marko Mlačnik odigral ali odplesal. V realnem času jih bo oddajal v kokpit galerije ali gledališča na Zemlji. Različna intenzivnost fotonov bo sprožala različne vizualne interaktivne informacije o Marku Mlačniku. 

 

Gledališka umetnost proizvaja izključno nastope v realnem času, v katerih je akcija natančno načrtovana, da proizvede skladen občutek dramske situacije oziroma drame. Zato ni nenavadno, da sem v Zvezdnem mestu reflektiral poetiko gledališke biografije igralca Marka Mlačnika. Na noben način ne morem pozabiti, da je najprej študiral matematiko. Na noben način se nisem mogel upreti temu, da ne bi ponovno opeval Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), Plesnega teatra Ljubljana (PTL) in Neue Slowenische Kunsta (NSK). Vse skupaj povezuje igralec in plesalec Marko Mlačnik. Pred vami se bodo prek njegovih vlog opevala prelomna osemdeseta leta v gledališču, s katerimi se je začela demokratizacija vseh odrskih vsebin. Nič več ni bilo tabujev in prepovedanih tem, nastopila je umetniška svoboda!

 

Z Markom Mlačnikom sva najino umetniško sodelovanje začela leta 1982, s predstavo Pelleas in Melisanda dramatika Mauricea Maeterlincka. Te predstave nisva nikoli štela v najin poklicni repertoar, temveč k akademijskim študijskim raziskavam. Tako je Marko Mlačnik z vlogo Pelleasa pred sedemintridesetimi leti postal nosilec mojega retrogardističnega in leta 1995 postgravitacijskega gledališkega repertoarja.

 

Z vstopom v Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je že na samem začetku svoje gledališke poti postal eden od osrednjih akterjev ljubljanskega gledališkega fenomena. Marko Mlačnik je postal nosilec pomembnih gledaliških vlog v institucionalnem kot alternativnem, opozicijskem, neodvisnem gledališču. Takrat je vstopil v novo ustanovljen PTL, ki je ga spodbudila Ksenja Hribar skupaj z izvrstnima Sinjo Ožbolt in Brankom Završanom. Verjetno sem še koga pozabil, naj mi bo oproščeno.

 

Svojo prvo večjo vlogo, pesnika Vladimirja Majakovskega, je Marko oblikoval v Slovenskem mladinskem gledališču v prelomni predstavi Missa in A minor v režiji Ljubiše Ristića. Takoj zatem pa je leta 1982 odigral vlogo Odrešenika v dionizničnem ludensu, v antologijski predstavi Janeza Pipana po dramskem besedilu Emila Filipčiča Ujetniki svobode. Ena najpomembnejših evropskih revij za gledališko umetnost Teaterheute (št. 1, letnik 1985), je takrat objavila vzneseno kritiko predstave. Recenziral jo je Heinz Kluncker odličen poznavalec vzhodnoevropskega gledališča. Dve leti kasneje pa je Marko Mlačnik v režiji Janeza Pipana odigral še vlogo Štefana v emancipatorni predstavi Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Ta predstava je dokončno prelomila s tabujem zločinov vseh vrst na vseh frontah. Janez Pipan je poleg režije podpisal tudi dramatizacijo-montažo teksta Strah in pogum.

 

Pred tem je Marko leta 1982 odigral vlogo Hitačija v naturalistični predstavi Razredni sovražnik avtorja Nigela Willemsa, v izvrstni režiji Vita Tauferja. Menim, da moram ob tej priložnosti nujno omeniti še igralce predstave Razredni sovražnik. To so bili Miloš Batelino, ki je odigral vlogo Buta, Vojko Zidar, ki je odigral Dripca, Plunka Jožef Ropoša, Faco Pavle Rakovec Rači, Mujota pa Željo Hrs. To je bila zagotovo ena od antologijskih predstav Mladinskega. To je bila surovo resna in nevarna predstava - simptom.

 

Tri leta kasneje je odigral Jakoba Levitana oziroma Vitomila Zupana osebno. Koreografijo predstave Levitan je podpisala izumiteljica koreo-drame Nada Kokotović, režijo pa Ljubiša Ristić. To je bilo prvič, da sem v dvorani gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru. Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

 

Osvetljevati tedanje Mladinsko gledališče in ne omeniti Dušana Jovanovića, Petra Joviča in Dušana Pernata bi bilo neokusno.

 

Nadaljujmo! Leta 1989 je Marko Mlačnik odigral še eno osrednjo vlogo v antologijski predstavi Mladinskega v Šeherezadi dramatika in pesnika Iva Svetine in v režiji Tomaža Pandurja. Marko Mlačnik je igralsko izoblikoval vlogo Šahzemana slepega, ki je bila tisto leto proglašena na gledališkem festivalu MES v Sarajevu za najboljšo moško vlogo leta. Seveda bi lahko še in še našteval vloge, ki jih je Marko Mlačnik odigral in odplesal, bilo jih je nekaj manj kot šestdeset. Samo v mojem gledališkem imaginariju je odigral Črtomirja, mladega Williama Shakespeareja, Jazona in nazadnje letos dramatika Daneta Zajca. Lahko bi našteval njegove izvrstne koreografije Nekaj za nič, Nižinski, Levi terorizem. Ogromo delo je za Markom Mlačnikom, ogromno transformacij in performacij je za njim. Predvsem pa še ni utrujen od gledališke obsedenosti!

 

Tako je krog sklenjen in algoritem Marka Mlačnika BIO::grafika bi se lahko v umetniškem satelitu sprožil. V resnici pa smo bili med treningom protokolov pozorni na popolnoma druge segmente umetniškega satelita. Predvsem na njegovo napajanje, na odrivno strukturo in na prostor, kjer bo nameščen na zunanjo konstrukcijo Mednarodne vesoljske postaje tri tedne preden bo ročno pod določenim kotom spuščen na nizko orbito in bo po določenem času dokončno zgorel v Zemljini atmosferi.

 

Za konec in za poznavalce.

 

Vsi gledališki umetniki v naši skupnosti smo izšolani z metodo istovetenja Konstantina Stanislavskega. Vse, kar mi je ostalo od njegove metode, je upravljanje z generalno idejo, s Sistemom, razumevanjem celostne sistematizacije gledališkega poklica. Vsa leta svojega umetniškega življenja sem se usmerjal v antipsihološko, gibalno, biomehansko metodo Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, učenca Stanislavskega. Preobrazil sem jo iz biomehanike v biomehatronično logiko gledališke vektorske igre. Če poenostavim: pri Stanislavskemu je vse podrejeno notranjim motivacijam, čustvenemu spominu, pri Mayerholdu pa zunanjim vektorjem, ki manifestirajo kolektivno dinamiko. Z Markom Mlačnikom sva od začetka povezovala obe metodi in skozi čas izoblikovala lastno biomehatronsko metodo igre, v evolucijski prehod iz teraformativnosti v breztežnost.

 

Marko Mlačnik je v svojem prvotnem gledališkem besedilu osvojil metodo Stanislavskega, da bi zelo hitro preskočil v svet sodobnih plesnih tehnik in z njimi dokončno zapustil Sistem, ter skupaj z mojo gledališko petdesetletno metodo vstopil v svet biomehatronskih gledaliških manifestacij. Tako je skupaj s svojimi vlogami in s plesalko Matejo Rebolj postal nosilec, informer postgravitacijske/biomehatronske gledališke prakse.

 

V vsem naštetem so nameščene krhke čustvene in biografske povezave. Tako je to bilo. Kdaj je že to bilo?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514