Komentar

Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru

Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ocenjeno tako s strani javnosti kot strokovne mednarodne kritike. Starejše bom spomnil, mlajše bom informiral. Ne več, ne manj! Čas osemdesetih let prejšnjega stoletja nam je že pokazal svoje! Smo v prvi četrtini XXI. stoletja.

20.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Mlačnik   Slovensko mladinsko gledališče   Plesni teater Ljubljana   NSK   UMBOT::MM   BIO::grafika

Foto: Mediaspeed

Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

Te dni smo postgravitacijski umetniki v Zvezdnem mestu fanatično oblikovali in preizkušali protokole za namestitev umetniškega satelita na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Preizkušali smo gledališki satelit UMBOT::MM, ki nosi algoritme igralca Marka Mlačnika (MM). Prvega od njegovih treh algoritmov imenujemo BIO::grafika in ravno ta je tema ter motiv mojega današnjega komentarja. BIO::grafika bo prek zajemanja svetlobnih fotonov sprožala informacije o vlogah, ki jih je Marko Mlačnik odigral ali odplesal. V realnem času jih bo oddajal v kokpit galerije ali gledališča na Zemlji. Različna intenzivnost fotonov bo sprožala različne vizualne interaktivne informacije o Marku Mlačniku. 

 

Gledališka umetnost proizvaja izključno nastope v realnem času, v katerih je akcija natančno načrtovana, da proizvede skladen občutek dramske situacije oziroma drame. Zato ni nenavadno, da sem v Zvezdnem mestu reflektiral poetiko gledališke biografije igralca Marka Mlačnika. Na noben način ne morem pozabiti, da je najprej študiral matematiko. Na noben način se nisem mogel upreti temu, da ne bi ponovno opeval Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), Plesnega teatra Ljubljana (PTL) in Neue Slowenische Kunsta (NSK). Vse skupaj povezuje igralec in plesalec Marko Mlačnik. Pred vami se bodo prek njegovih vlog opevala prelomna osemdeseta leta v gledališču, s katerimi se je začela demokratizacija vseh odrskih vsebin. Nič več ni bilo tabujev in prepovedanih tem, nastopila je umetniška svoboda!

 

Z Markom Mlačnikom sva najino umetniško sodelovanje začela leta 1982, s predstavo Pelleas in Melisanda dramatika Mauricea Maeterlincka. Te predstave nisva nikoli štela v najin poklicni repertoar, temveč k akademijskim študijskim raziskavam. Tako je Marko Mlačnik z vlogo Pelleasa pred sedemintridesetimi leti postal nosilec mojega retrogardističnega in leta 1995 postgravitacijskega gledališkega repertoarja.

 

Z vstopom v Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je že na samem začetku svoje gledališke poti postal eden od osrednjih akterjev ljubljanskega gledališkega fenomena. Marko Mlačnik je postal nosilec pomembnih gledaliških vlog v institucionalnem kot alternativnem, opozicijskem, neodvisnem gledališču. Takrat je vstopil v novo ustanovljen PTL, ki je ga spodbudila Ksenja Hribar skupaj z izvrstnima Sinjo Ožbolt in Brankom Završanom. Verjetno sem še koga pozabil, naj mi bo oproščeno.

 

Svojo prvo večjo vlogo, pesnika Vladimirja Majakovskega, je Marko oblikoval v Slovenskem mladinskem gledališču v prelomni predstavi Missa in A minor v režiji Ljubiše Ristića. Takoj zatem pa je leta 1982 odigral vlogo Odrešenika v dionizničnem ludensu, v antologijski predstavi Janeza Pipana po dramskem besedilu Emila Filipčiča Ujetniki svobode. Ena najpomembnejših evropskih revij za gledališko umetnost Teaterheute (št. 1, letnik 1985), je takrat objavila vzneseno kritiko predstave. Recenziral jo je Heinz Kluncker odličen poznavalec vzhodnoevropskega gledališča. Dve leti kasneje pa je Marko Mlačnik v režiji Janeza Pipana odigral še vlogo Štefana v emancipatorni predstavi Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Ta predstava je dokončno prelomila s tabujem zločinov vseh vrst na vseh frontah. Janez Pipan je poleg režije podpisal tudi dramatizacijo-montažo teksta Strah in pogum.

 

Pred tem je Marko leta 1982 odigral vlogo Hitačija v naturalistični predstavi Razredni sovražnik avtorja Nigela Willemsa, v izvrstni režiji Vita Tauferja. Menim, da moram ob tej priložnosti nujno omeniti še igralce predstave Razredni sovražnik. To so bili Miloš Batelino, ki je odigral vlogo Buta, Vojko Zidar, ki je odigral Dripca, Plunka Jožef Ropoša, Faco Pavle Rakovec Rači, Mujota pa Željo Hrs. To je bila zagotovo ena od antologijskih predstav Mladinskega. To je bila surovo resna in nevarna predstava - simptom.

 

Tri leta kasneje je odigral Jakoba Levitana oziroma Vitomila Zupana osebno. Koreografijo predstave Levitan je podpisala izumiteljica koreo-drame Nada Kokotović, režijo pa Ljubiša Ristić. To je bilo prvič, da sem v dvorani gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru. Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

 

Osvetljevati tedanje Mladinsko gledališče in ne omeniti Dušana Jovanovića, Petra Joviča in Dušana Pernata bi bilo neokusno.

 

Nadaljujmo! Leta 1989 je Marko Mlačnik odigral še eno osrednjo vlogo v antologijski predstavi Mladinskega v Šeherezadi dramatika in pesnika Iva Svetine in v režiji Tomaža Pandurja. Marko Mlačnik je igralsko izoblikoval vlogo Šahzemana slepega, ki je bila tisto leto proglašena na gledališkem festivalu MES v Sarajevu za najboljšo moško vlogo leta. Seveda bi lahko še in še našteval vloge, ki jih je Marko Mlačnik odigral in odplesal, bilo jih je nekaj manj kot šestdeset. Samo v mojem gledališkem imaginariju je odigral Črtomirja, mladega Williama Shakespeareja, Jazona in nazadnje letos dramatika Daneta Zajca. Lahko bi našteval njegove izvrstne koreografije Nekaj za nič, Nižinski, Levi terorizem. Ogromo delo je za Markom Mlačnikom, ogromno transformacij in performacij je za njim. Predvsem pa še ni utrujen od gledališke obsedenosti!

 

Tako je krog sklenjen in algoritem Marka Mlačnika BIO::grafika bi se lahko v umetniškem satelitu sprožil. V resnici pa smo bili med treningom protokolov pozorni na popolnoma druge segmente umetniškega satelita. Predvsem na njegovo napajanje, na odrivno strukturo in na prostor, kjer bo nameščen na zunanjo konstrukcijo Mednarodne vesoljske postaje tri tedne preden bo ročno pod določenim kotom spuščen na nizko orbito in bo po določenem času dokončno zgorel v Zemljini atmosferi.

 

Za konec in za poznavalce.

 

Vsi gledališki umetniki v naši skupnosti smo izšolani z metodo istovetenja Konstantina Stanislavskega. Vse, kar mi je ostalo od njegove metode, je upravljanje z generalno idejo, s Sistemom, razumevanjem celostne sistematizacije gledališkega poklica. Vsa leta svojega umetniškega življenja sem se usmerjal v antipsihološko, gibalno, biomehansko metodo Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, učenca Stanislavskega. Preobrazil sem jo iz biomehanike v biomehatronično logiko gledališke vektorske igre. Če poenostavim: pri Stanislavskemu je vse podrejeno notranjim motivacijam, čustvenemu spominu, pri Mayerholdu pa zunanjim vektorjem, ki manifestirajo kolektivno dinamiko. Z Markom Mlačnikom sva od začetka povezovala obe metodi in skozi čas izoblikovala lastno biomehatronsko metodo igre, v evolucijski prehod iz teraformativnosti v breztežnost.

 

Marko Mlačnik je v svojem prvotnem gledališkem besedilu osvojil metodo Stanislavskega, da bi zelo hitro preskočil v svet sodobnih plesnih tehnik in z njimi dokončno zapustil Sistem, ter skupaj z mojo gledališko petdesetletno metodo vstopil v svet biomehatronskih gledaliških manifestacij. Tako je skupaj s svojimi vlogami in s plesalko Matejo Rebolj postal nosilec, informer postgravitacijske/biomehatronske gledališke prakse.

 

V vsem naštetem so nameščene krhke čustvene in biografske povezave. Tako je to bilo. Kdaj je že to bilo?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
0
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
17
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,520
02/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,742
03/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,258
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,343
05/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,556
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
07/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,660
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,275
09/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,761
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 943