Komentar

Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru

Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ocenjeno tako s strani javnosti kot strokovne mednarodne kritike. Starejše bom spomnil, mlajše bom informiral. Ne več, ne manj! Čas osemdesetih let prejšnjega stoletja nam je že pokazal svoje! Smo v prvi četrtini XXI. stoletja.

20.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Mlačnik   Slovensko mladinsko gledališče   Plesni teater Ljubljana   NSK   UMBOT::MM   BIO::grafika

Foto: Mediaspeed

Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

Te dni smo postgravitacijski umetniki v Zvezdnem mestu fanatično oblikovali in preizkušali protokole za namestitev umetniškega satelita na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Preizkušali smo gledališki satelit UMBOT::MM, ki nosi algoritme igralca Marka Mlačnika (MM). Prvega od njegovih treh algoritmov imenujemo BIO::grafika in ravno ta je tema ter motiv mojega današnjega komentarja. BIO::grafika bo prek zajemanja svetlobnih fotonov sprožala informacije o vlogah, ki jih je Marko Mlačnik odigral ali odplesal. V realnem času jih bo oddajal v kokpit galerije ali gledališča na Zemlji. Različna intenzivnost fotonov bo sprožala različne vizualne interaktivne informacije o Marku Mlačniku. 

 

Gledališka umetnost proizvaja izključno nastope v realnem času, v katerih je akcija natančno načrtovana, da proizvede skladen občutek dramske situacije oziroma drame. Zato ni nenavadno, da sem v Zvezdnem mestu reflektiral poetiko gledališke biografije igralca Marka Mlačnika. Na noben način ne morem pozabiti, da je najprej študiral matematiko. Na noben način se nisem mogel upreti temu, da ne bi ponovno opeval Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), Plesnega teatra Ljubljana (PTL) in Neue Slowenische Kunsta (NSK). Vse skupaj povezuje igralec in plesalec Marko Mlačnik. Pred vami se bodo prek njegovih vlog opevala prelomna osemdeseta leta v gledališču, s katerimi se je začela demokratizacija vseh odrskih vsebin. Nič več ni bilo tabujev in prepovedanih tem, nastopila je umetniška svoboda!

 

Z Markom Mlačnikom sva najino umetniško sodelovanje začela leta 1982, s predstavo Pelleas in Melisanda dramatika Mauricea Maeterlincka. Te predstave nisva nikoli štela v najin poklicni repertoar, temveč k akademijskim študijskim raziskavam. Tako je Marko Mlačnik z vlogo Pelleasa pred sedemintridesetimi leti postal nosilec mojega retrogardističnega in leta 1995 postgravitacijskega gledališkega repertoarja.

 

Z vstopom v Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je že na samem začetku svoje gledališke poti postal eden od osrednjih akterjev ljubljanskega gledališkega fenomena. Marko Mlačnik je postal nosilec pomembnih gledaliških vlog v institucionalnem kot alternativnem, opozicijskem, neodvisnem gledališču. Takrat je vstopil v novo ustanovljen PTL, ki je ga spodbudila Ksenja Hribar skupaj z izvrstnima Sinjo Ožbolt in Brankom Završanom. Verjetno sem še koga pozabil, naj mi bo oproščeno.

 

Svojo prvo večjo vlogo, pesnika Vladimirja Majakovskega, je Marko oblikoval v Slovenskem mladinskem gledališču v prelomni predstavi Missa in A minor v režiji Ljubiše Ristića. Takoj zatem pa je leta 1982 odigral vlogo Odrešenika v dionizničnem ludensu, v antologijski predstavi Janeza Pipana po dramskem besedilu Emila Filipčiča Ujetniki svobode. Ena najpomembnejših evropskih revij za gledališko umetnost Teaterheute (št. 1, letnik 1985), je takrat objavila vzneseno kritiko predstave. Recenziral jo je Heinz Kluncker odličen poznavalec vzhodnoevropskega gledališča. Dve leti kasneje pa je Marko Mlačnik v režiji Janeza Pipana odigral še vlogo Štefana v emancipatorni predstavi Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Ta predstava je dokončno prelomila s tabujem zločinov vseh vrst na vseh frontah. Janez Pipan je poleg režije podpisal tudi dramatizacijo-montažo teksta Strah in pogum.

 

Pred tem je Marko leta 1982 odigral vlogo Hitačija v naturalistični predstavi Razredni sovražnik avtorja Nigela Willemsa, v izvrstni režiji Vita Tauferja. Menim, da moram ob tej priložnosti nujno omeniti še igralce predstave Razredni sovražnik. To so bili Miloš Batelino, ki je odigral vlogo Buta, Vojko Zidar, ki je odigral Dripca, Plunka Jožef Ropoša, Faco Pavle Rakovec Rači, Mujota pa Željo Hrs. To je bila zagotovo ena od antologijskih predstav Mladinskega. To je bila surovo resna in nevarna predstava - simptom.

 

Tri leta kasneje je odigral Jakoba Levitana oziroma Vitomila Zupana osebno. Koreografijo predstave Levitan je podpisala izumiteljica koreo-drame Nada Kokotović, režijo pa Ljubiša Ristić. To je bilo prvič, da sem v dvorani gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru. Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

 

Osvetljevati tedanje Mladinsko gledališče in ne omeniti Dušana Jovanovića, Petra Joviča in Dušana Pernata bi bilo neokusno.

 

Nadaljujmo! Leta 1989 je Marko Mlačnik odigral še eno osrednjo vlogo v antologijski predstavi Mladinskega v Šeherezadi dramatika in pesnika Iva Svetine in v režiji Tomaža Pandurja. Marko Mlačnik je igralsko izoblikoval vlogo Šahzemana slepega, ki je bila tisto leto proglašena na gledališkem festivalu MES v Sarajevu za najboljšo moško vlogo leta. Seveda bi lahko še in še našteval vloge, ki jih je Marko Mlačnik odigral in odplesal, bilo jih je nekaj manj kot šestdeset. Samo v mojem gledališkem imaginariju je odigral Črtomirja, mladega Williama Shakespeareja, Jazona in nazadnje letos dramatika Daneta Zajca. Lahko bi našteval njegove izvrstne koreografije Nekaj za nič, Nižinski, Levi terorizem. Ogromo delo je za Markom Mlačnikom, ogromno transformacij in performacij je za njim. Predvsem pa še ni utrujen od gledališke obsedenosti!

 

Tako je krog sklenjen in algoritem Marka Mlačnika BIO::grafika bi se lahko v umetniškem satelitu sprožil. V resnici pa smo bili med treningom protokolov pozorni na popolnoma druge segmente umetniškega satelita. Predvsem na njegovo napajanje, na odrivno strukturo in na prostor, kjer bo nameščen na zunanjo konstrukcijo Mednarodne vesoljske postaje tri tedne preden bo ročno pod določenim kotom spuščen na nizko orbito in bo po določenem času dokončno zgorel v Zemljini atmosferi.

 

Za konec in za poznavalce.

 

Vsi gledališki umetniki v naši skupnosti smo izšolani z metodo istovetenja Konstantina Stanislavskega. Vse, kar mi je ostalo od njegove metode, je upravljanje z generalno idejo, s Sistemom, razumevanjem celostne sistematizacije gledališkega poklica. Vsa leta svojega umetniškega življenja sem se usmerjal v antipsihološko, gibalno, biomehansko metodo Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, učenca Stanislavskega. Preobrazil sem jo iz biomehanike v biomehatronično logiko gledališke vektorske igre. Če poenostavim: pri Stanislavskemu je vse podrejeno notranjim motivacijam, čustvenemu spominu, pri Mayerholdu pa zunanjim vektorjem, ki manifestirajo kolektivno dinamiko. Z Markom Mlačnikom sva od začetka povezovala obe metodi in skozi čas izoblikovala lastno biomehatronsko metodo igre, v evolucijski prehod iz teraformativnosti v breztežnost.

 

Marko Mlačnik je v svojem prvotnem gledališkem besedilu osvojil metodo Stanislavskega, da bi zelo hitro preskočil v svet sodobnih plesnih tehnik in z njimi dokončno zapustil Sistem, ter skupaj z mojo gledališko petdesetletno metodo vstopil v svet biomehatronskih gledaliških manifestacij. Tako je skupaj s svojimi vlogami in s plesalko Matejo Rebolj postal nosilec, informer postgravitacijske/biomehatronske gledališke prakse.

 

V vsem naštetem so nameščene krhke čustvene in biografske povezave. Tako je to bilo. Kdaj je že to bilo?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.365
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.917
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 787
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922