Razkrivamo

Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov

Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri komentiranju sem iz razumljivih razlogov bolj previden. K temu so me spodbudile tudi zadnji komentarji prodaje Abanke, saj so bili v medijih pogosto navedeni napačni podatki o vložkih v sanacijo bank in o povračilu sredstev. Značilnost poročanja je bila, da napačnih navedb nihče ni popravljal - navedli so samo pravilen podatek ali pa še tega ne. To tudi kaže, da konkretne številke za večino medijev in bralcev niti niso pomembne, glavno, da se zadosti odmevno sliši.

22.07.2019 07:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javni dolg   sanacija bank   NKBM   NLB   Abanka   Banka Celje   Faktor Banka   Banka Slovenije   EU   zadolženost

Glede zadolženosti države je Slovenija padla pod Maastrichtsko mejo in med vsemi državami Unije tudi najhitreje znižuje relativno višino dolga. Upoštevaje finančno premoženje države je naša država sploh med najmanj zadolženimi državami EU.

V spodnji tabeli so torej podatki, koliko je država vložila v sanacijo bank ter kaj od tega je potem uspela unovčiti. Kot vemo, smo sanirali štiri državne banke, a v tabeli so navedeni podatki za Abanko skupaj z Banko Celje, ki se je leta 2015 pripojila Abanki in potem tudi kot celota prodajala. Poleg teh državnih bank so dodani še podatki o vložku države ob likvidaciji Factor banke in Probanke. Ob vsem dogajanju se najpogosteje omenja sanacija bank v letu 2013 (Abanka in Banka Celje deloma šele v 2014): takrat je država v štiri državne banke vložila 3,2 milijarde evrov (prvi stolpec). Zaradi slabega poslovanja in izgub pa je država dokapitalizirala NLB in NKBM tudi že v letu 2011 in 2012 in sicer v skupni višini 838 milijonov evrov. Celotni vložek države v sanacijo državnih bank je bil torej 4,04 milijarde evrov, skupaj s pokritjem primanjkljaja za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke pa okroglih 4,5 milijarde evrov.





Z letošnjem junijem so bile prodane vse tri državne banke. V NLB smo sicer zadržali 25 % državnega lastništva in če ta delež ovrednotimo po prodajni ceni za zadnji paket, je država za vse banke skupaj iztržila 1,75 milijarde evrov, v zadnjih treh letih pa sta NLB in Abanka v proračun vplačali še 607 milijonov evrov dividend (dividende NKBM banke je prejemal že novi lastnik in zato niso upoštevane). Pod črto je tako država s temi bankami realizirala 1,69 milijarde evrov minusa, če pa k temu dodamo še vložek za privatni banki, pa 2,15 milijarde.

 

To je torej končni finančni rezultat bančne zgodbe, kateri lahko dodamo tudi še približno milijardo evrov stroškov obresti, ki jih je imela država do danes s financiranjem teh vložkov. V pokrivanju izgub so (zaenkrat) sodelovali tudi lastniki podrejenih obveznic z izgubljenimi 553 milijoni v državnih bankah. Ta del, vemo, da je predmet spora in v primeru ugodne rešitve zanje bo državni vložek (izguba) ustrezno višja (ne glede na to, ali plača Banka Slovenije ali proračun, gre to v breme širše države).

 

To so torej konkretni in točni podatki, koliko so slaba posojila bank na koncu obremenila javne finance (4 do 7 % BDP, odvisno katero številko upoštevate). Če bi k temu dodal samo kratek komentar, bi celotno dogajanje ter predvsem končni rezultat determinirali s tremi fazami:

 

  • s primanjkljaji v bankah se je ob nastopu krize srečal velik del gospodarstev (državna pomoč v članicah EU je v povprečju znašala 5,35 % BDP, v ZDA še več), le da v Sloveniji primanjkljaja dolgo nismo pripoznali, potem smo prepozno odreagirali in se zaradi tega soočili z višjimi izgubami ter še z dodatnimi omejitvami zaradi pravil EU,

  • ob sanaciji bank v letu 2013 smo po prevladujočem prepričanju bančni primanjkljaj ocenili bistveno previsoko (ocene tudi 2 milijardi in več) - stanje v bankah naj bi bilo torej toliko boljše oz. realna vrednost premoženja bank naj bi bila toliko višja,

    • kljub takšnemu prepričanju je težava v tem, da je bilo sporno premoženje v zadnjih petih letih po tako nizkih vrednostih večinoma že prodano,

    • tudi sam menim, da je bila vrednost bančnega premoženja precej višja, a razlika se skriva v tem, da smo zaradi splošnih pritiskov do hitre prodaje, unovčevanja terjatev in ocen o nesposobnosti domačih upravljavcev velik del družb prodali po bistveno nižjih cenah, kot bi jih lahko iztržili kasneje (mislim npr. na Pivovarno Laško, Perutnino Ptuj, Helios, Trimo in podobne), zaradi česar bo dokazovanje višje vrednosti bančnega portfelja precej oteženo,

  • na podoben način pa je država ogromno izgubila tudi zaradi prehitre prodaje bank in prodaje pod pritiskom,

    • podobne banke lahko ob primernem upravljanju dosegajo na trgih tudi dvojne vrednosti, kar pomeni, da smo s prodajo potencialno izgubili milijardo evrov do dve, do podobnega zneska pa bi prišli tudi ob "pobiranju" dividend in kasnejšo prodajo,

    • s tem je mišljen samo finančni iztržek, drugo pa so še ostali vidiki prenosa celotnega bančnega sistema tujim lastnikom.

 

 

Objektivno gledano bi z umnejšim upravljanjem bančnega premoženja in bank lahko sanirali pretežni del bančnih izgub nastalih pred krizo in sanacija bank ne bi predstavljala takšne obremenitve javnih financ, kot se je ves čas razumevalo. Tudi sicer se razlogi za močno povečanje javnega dolga Slovenije skrivajo bolj v drugih postavkah kot pa so stroški sanacije bank. Na slikah na koncu teksta je shematičen prikaz, kako in zakaj se je povečeval javni dolg Slovenije od nastopa krize leta 2008, v naslednji tabeli pa je še podrobnejša ocena višine in strukture trenutnega obsega javnega dolga po izvedeni prodaji bank.

 

 

 

 

Konec letošnjega leta (2019) bo znašal javni dolg okoli 31 milijard evrov ali 63 % BDP. Ob skupni zadolžitvi ima država na bankah precejšnje likvidnostne presežke (rezerve), zato je pomembno spremljati tudi neto javni dolg, torej dolg, znižan za sredstva na računih. Teh rezerv je bilo konec lanskega leta kar 4,7 milijarde evrov in ob enaki višini bo neto javni dolg konec leta okoli 26,3 milijard evrov (na slikah je prikazan s črno črto). Nato pa je prikazano, kateri izdatki so z leti povečevali javni dolg in kakšna je struktura trenutne višine dolga.

 

Vire dolga smo namreč razdelili v štiri ključne kategorije, ti zneski pa so potem vsako leto povečani za sorazmerni del obresti (primarni proračunski deficit oz. presežek kaže tekoče gibanje javnih financ, obresti pa so v bistvu dodaten strošek primanjkljajev preteklih let):

 

  • največja postavka je javni dolg, ki smo ga podedovali še iz bivše skupne države (6,6 milijarde evrov pred nastopom krize je zaradi obresti poraslo na 10,1 milijarde), 

  • naslednja sestavina dolga je primarni deficit države, torej višji izdatki države (brez obresti) glede na prihodke v obdobju 2009 - 2015; v tem obdobju ustvarili skupaj 7,2 milijarde primarnega primanjkljaja (brez stroškov sanacije bank), a se s proračunskim presežkom zadnja leta že zmanjšuje,

  • tretji vir javnega dolga je omenjena sanacija bank, ki je skupaj z obrestmi povečala dolg za 3,15 milijarde evrov,

  • razlika do skupnega zneska neto dolga pa so ostala povečanja javnega dolga (5,8 milijarde z obrestmi), za katera v javno dostopnih podatkih ne najdemo točnih pojasnil,

    • v letih 2012-2015 se je namreč javni dolg vsako leto povečal se za kako milijardo več, kot pa je znašal primanjkljaj države - gre za dodatne zadolžitve širše države, ki se po veljavni metodologiji ne zajemajo med izdatke (primanjkljaj) sektorja država (najbrž poplačilo hrvaških varčevalcev, dolgovi državnih skladov ipd.)

 

 

Konec letošnjega leta bo torej neto javni dolg znašal okoli 53 % BDP, kar je seveda pomembno manj kot leta 2015, ko je bil skupni dolg kar 83 % BDP. Znižanje je deloma posledica proračunskih presežkov in prilivov od prodaj bank, še bolj pa rezultat rasti BDP. Po oceni naj bi se neto dolg čez dve leti znižal že pod 50 % BDP, kar je prikazano na drugi sliki, na kateri je dodana tudi ocena do leta 2021. Od teh 53 %, 20 točk izhaja iz preteklosti, drugih dvajset odstotnih točk pa je posledica primanjkljaja in sanacije bank iz obdobja po krizi. Celotna sanacija bank je državo obremenila za okoli 6 % glede na BDP, a še to mogoče bolj zaradi neustreznega pristopa k sanaciji. 

 

Dodatnih 5 milijard evrov povečanja javnega dolga (12 % BDP) pa so ostale zadolžitve širšega sektorja države, ki ne izhajajo iz primanjkljajev in katerih točen vir je težko ugotoviti. Imamo točne podatke o strukturi na primer milijarde evrov državnega primanjkljaja v posameznem letu, ko pa pogledamo dolg, pa se je ta v istem letu povečal za 2 milijardi. Na ministrstvu imajo seveda točne podatke, a po javno dostopnih podatkih razlog dodatnega zadolževanja ni razviden.

 

Glede zadolženosti države je torej Slovenija padla pod Maastrichtsko mejo in med vsemi državami tudi najhitreje znižuje relativno višino dolga. Upoštevaje še finančno premoženje države je naša država sploh med najmanj zadolženimi državami EU. Skoraj polovico tega dolga (20 % BDP) predstavlja dolg, ki smo ga prevzeli od bivše skupne države, drugo slaba polovica pa izhaja iz kriznega obdobja, pri čemer je dolg zaradi sanacije bank relativno nizek. 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
5
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,573
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,287
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,179
04/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 1,903
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,955
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,561
07/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,208
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,458
09/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,082
10/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,651