Razkrivamo

Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme

Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris Johnson, nekdanji župan Londona in kasnejši zunanji minister, v očeh mnogih klovn ali zgolj skuštrani čudak, se je vrnil na oder in pometel s konkurenco. Nekdanji novinar, dopisnik iz Bruslja in predvsem dolga leta najbolje plačani britanski kolumnist - za en tekst je prejel 5.000 funtov honorarja - je osebnost, kakršne britanska politika že desetletja ni imela v premierskem položaju. In zdi se, da prav takšnega človeka tudi potrebuje.

24.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Johnson   Theresa May   Velika Britanija   konservativci   laburisti   EU   brexit   London   The Daily Telegraph   The Spectator

Boris problemov z lastnim mnenjem nima. V eni zadnjih kolumen za Telegraph je komentiral prepoved zakrivanja muslimank na Danskem in zapisal, da ženska v burki ali nikabu spominja na poštni nabiralnik ...

O Borisu Johnsonu so svetovni mediji v teh dneh napisali, povedali in pokazali takorekoč vse. V New Yorku rojeni Britanec je z rojstvom pridobil tudi ameriško državljanstvo, po očetovi strani ima čerkeško-turške prednike, pa tudi nekaj kraljevske krvi (kralj Jurij II.), po materini pa judovske. Njegovo rojstno ime je sicer Alexander Boris de Pfeffel Johnson, obiskoval je Eton College, njegova alma mater pa je univerza Oxford. Pripada tisti generaciji konservativcev, ki bo dvajset let kasneje odločno posegla v angleško politiko. Njegovi sošolci so bili denimo William Hague, David Cameron, Michael Gove in Jeremy Hunt. Po koncu študija (antična literatura in klasična filozofija) je Johnson kariero začel kot novinar in njegova prva služba (pripravnika) je bila pri uglednem dnevniku The Times, kjer pa so ga zaradi izmišljenega citata odpustili in si je moral službo poiskati pri nekoliko manj uglednemu Daily Telegraphu. Očitno mu je sprememba koristila, stil pisanja pa je ugajal konservativnemu bralstvu. Do izraza je prišla njegova literarna žilica in arhaično izrazoslovje. Boris Johnson je bil potem več kot pet let dopisnik Daily Telegrapha iz Bruslja, kar je približno tako, kot če bi lisico postavili za čuvaja v kurniku. Kot poročevalec iz sedeža tedanje EGS si je Johnson lahko dajal duška po mili volji in tako silovito napadal Evropsko komisijo in evrobirokracijo, da je kmalu dobil etiketo najbolj evroskeptičnega novinarja v Bruslju, med njegovimi najbolj navdušenimi bralci pa so bili premierka Margaret Thatcher in večina njenega kabineta.

 

 

Nastopil tudi v tv seriji

 

Po vrnitvi iz Bruslja (1994), potem ko je urednik Daily Telegrapha zavrnil Johnsonovo zamisel, da bi postal vojni poročevalec, je postal pomočnik urednika in glavni komentator tega časnika, s čemer je v razmeroma kratkem času pridobil izjemen medijski in politični vpliv. Za nagrado so ga angažirali še kot kolumnista časnika The Spectator, ki je lastniško povezan z Daily Telegraphom, ter avtomobilističnega novinarja lifestye revije GQ. Postajal je medijska zvezda, sploh po tem, ko je nastopil v neki televizijski seriji, kjer je igral štorastega in komičnega možakarja iz aristokratskih krogov. Ker je ves ta čas hkrati tudi vztrajno poskušal kandidirati za poslanca pri konservativni stranki, mu je Lord Black, lastnik Daily Telegrapha in Spectatorja - verjetno po dogovoru z vrhom stranke - ponudili položaj glavnega urednika Spectatorja, če se odreče poslanskim ambicijam. Johnson je ponudbo sprejel. A zdržal je le dve leti - kar se izogibanja politike tiče.

 

Leta 2001 je uspel s kandidaturo in konservativcem prinesel zmago v svojem okraju. Postal je poslanec spodnjega doma britanskega parlamenta, v katerem se je izkazal kot glasen in retorično spreten govorec, precej aktiven pa je bil tudi v svojem volilnem okraju, s čemer se je prikupil ljudem. Ves čas je ostajal urednik Spectatorja, kar je bilo precej neobičajno in zato so mu mešanje politike in novinarstva tudi očitali. Johnsonov odgovor je bil, da je tudi Churchill počel več stvari hkrati in da to nikakor ni vplivalo na kvaliteto njegovega političnega delovanja.

 

Kot poslanec konservativcev se je Johnson sicer večinoma držal partijske linije, čeprav je večkrat glasoval tudi drugače in tako pokazal bolj liberalne, celo socialne tendence. Kasneje, ko je kandidiral za župana Londona, mu je prav to pomagalo do zmage. V neki interni anketi iz leta 2003 je bil Boris Johnson celo najbolj priljubljen politik konservativne stranke, ki je bila ravno v tistem obdobju ne le v globoki opoziciji, ampak tudi v hudi krizi vodenja. Johnson je dobil položaj podpredsednika stranke, kaj več pa mu zaradi negodovanja trdne struje niso dali.

 

 

5.000 evrov za kolumno

 

Leta 2005 je Johnson zlahka dobil še en mandat v svojem volilnem okraju, ni pa bila uspešna njegova stranka, ki je ponovno izgubila volitve. Njen novi predsednik David Cameron ga je vzel v vlado v senci in mu namenil resor za visoko šolstvo. Tega leta je izgubil položaj glavnega urednika časnika The Spectator, vendar so mu lastniki zagotovili denarno kompenzacijo, tako da je za vsako tedensko kolumno, ki jo je napisal, prejel kar 5.000 funtov honorarja, kar ga uvršča v enega najbolje plačanih kolumnistov vseh časov.

 

 

Skuštrani lasje so zaščitni znak Borisa Johnsona. Nekatere zato spominja na Donalda Trumpa.

 

 

Leta 2008 je s podporo Davida Camerona, ki je medtem konsolidiral konservativno stranko, kandidiral za župana Londona proti tedanjemu laburističnemu županu Kenu Livingstonu. Ta je Johnsona od vsega začetka podcenjeval, ga imel za neresnega kandidata, klovna itd. Toda Johnson je prepričljivo zmagal. Po štirih letih mu je uspelo doseči ponovno izvolitev. Anekdot iz osmih let njegovega župovanja je dovolj za nekaj knjig. Morda je zanimivo omeniti, da ga je bilo po izvolitvi za župana najbolj strah, kako bo lahko preživel s skromno župansko plačo, ki znaša 140.000 funtov na leto. Problem je rešil s pomočjo starih prijateljev iz medijev: dogovoril se je, da bo še naprej pisal kolumne, tokrat za Daily Telegraph, kar mu bo prineslo dodatnih 250.000 funtov letno ...

 

 

Londonski Janković?

 

Kot župan je bil pogosto obtožen klientelizma, morda bi njegov način delovanja lahko primerjali z Jankovićevim v Ljubljani. Ker je bil osem let na čelu britanske prostolnice, je imel dovolj časa, da je dobro premislil svoje naslednje korake. Že leto pred iztekom drugega mandata (2015) se je vrnil kot poslanec v spodnji dom in okrepil svoj vpliv v stranki, kjer je po referendumu o brexitu prišlo do hudega pretresa, kajti vodstvo stranke s primerjem Cameronom na čelu je vseeno zagovarjalo, da Britanija ostane v Evropski uniji. Johnson, jasno, je bil proti. Referendumski rezultat je bil tesen, vendar so prevladali zagovorniki odhoda. Cameron je odstopil, nasledila ga je Theresa May, čeprav ni bila prva izbira ona, pač pa - Boris Johnson. Ki pa se je tej "časti" taktično premišljeno odpovedal. Biti premier v takšnem obdobju je funkcija, podobna tisti, ki jo ima stečajni upravitelj.

 

Namesto tega je Johnson "dobrovoljno" sprejel ponujeno mesto zunanjega ministra v vladi Therese May in naslednji dve leti skrbel za manjše ali večje škandale po svetu in doma. Že njegovo imenovanje je sprožalo vzdihe in negodovanje, nekateri so vse skupaj vzeli kot "slabo šalo". Vodstvo konservativcev ga ni po naključju postavilo na položaj zunanjega ministra, saj so upali, da ga bo pogosta odsotnost politično oslabila, hkrati pa ga bodo (neuspela) pogajanja o brexitu stala tudi precej priljubljenosti. Na nek način so se do njega obnašali podobno kot do Winstona Churchilla v tridesetih letih 20. stoletja; nihče si ga ni upal nagnati, saj bi lahko "prebegnil" na drugo stran, hkrati pa so naredili vse, da bi ga v stranki čim bolj izolirali in politično onemogočili.

 

Vmes je podpisal novo pogodbo za pisanje kolumen s Telegraph Media Group.

 

In tako kot se je v času krize vrnil Churchill, se je čez noč v stranki iz eksila do vrha povzpel tudi Boris Johnson. Junija je dejal, da se bo potegoval za mesto naslednika Therese May in ob tem povedal: "Po treh letih in dveh zamujenih rokih moramo 31. oktobra zapustiti EU. Doseči moramo boljše rezultate od sedanjega sporazuma o odstopu, ki ga je Parlament trikrat zavrnil - in naj pojasnim, da ne želim doseči izida brez dogovora. Mislim, da ne bomo končali na tak način. Odgovorno je edinole, če se odločno in resno pripravimo na izhod brez pogodbe."

 

V torek, 23. julija, je brez težav prevzel predsedstvo stranke (edini protikandidat Jeremy Hunt - to je tisti, ki je med obiskom Ljubljane o Sloveniji govoril kot bivši sovjetski vazalni državi - bi bil neprimerno slabša izbira), včeraj, 24. julija, pa je na Downing Streetu 10 že prevzel ključe vladnega kabineta.

 

 

***

 

Boris Johnson je človek, ki si ga nikoli ne bi predstavljali na položaju premierja Velike Britanije. Tudi Winstona Churchilla si niso. Na nek način je Johnson prvi premier po legendarnem Winstonu, ki premore toliko karizme, da lahko Britanijo ponovno dvigne iz otopelosti in politične zmešanjave v obdobju iskanja poti iz EU. Njegov veliki politični povratek je tudi dober signal za vse tiste zmerno konservativne in liberalne politike, ki so zadnja leta v strahu pred izgubo podpore začeli tuliti v isti rog s skrajno levico ali nacionalističn desnico, predvsem pa si niso drznili imeti lastnega mnenja. Boris teh problemov nima. V eni zadnjih kolumen za Telegraph je komentiral prepoved zakrivanja muslimank na Danskem; ni sicer podprl tako restriktivnih ukrepov (stališča do LGTB, islama in narkomanije je iz razumljivih razlogo omilil že kot londonski župan), je pa zapisal, da ženska v burki ali nikabu spominja na poštni nabiralnik ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,603
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,272
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,170
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,798
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,402
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,037
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,171
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,036
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,268
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,294