Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati

Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes smo prišli do konca, objavljamo zadnji, šesti del. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, sicer ves čas potuje; iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je založba Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

25.07.2019 22:02
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   Edvard Kocbek   Andrej Inkret   Ruda Jurčec   emigracija   Lambert Erlich

Zanima me dvoje: skoraj ni mogoče dvomiti o tem, da je bil Kocbek med vsemi udeleženci partizanskega boja "intelektualec z najčistejšo in resničnim vrednotam najzvestejšo mislijo", kakor je napisal Udovič. Kako je mogoče, da v nekem trenutku otopi do take mere?

 

Tudi sam ne razumem. Mnogi njegovi prijatelji so spregledali ozadje dogajanja, spoznali, da je za fasado osvobodilnega boja revolucija, in se umaknili. Vendar to ni samo vprašanje intelekta, temveč tudi volje. Danes, ko post factum marsikaj bolje vemo in vidimo, da so spregledali tisti iz liberalnih, "naprednih" krogov, mnogi med njimi agnostiki, je Kocbek uganka. Angela Vode se ni toliko čudila pesnikovi naivnosti, ampak predvsem temu, kako da je s tako lahkoto priznal, da namen posvečuje sredstva. Mislim, da gre za poseben primer prevelike vere vase, da ne rečem izbranosti [1]. Še posebej, ker je iz njegovih dnevnikov videti, da je kasneje le imel jasen pogled na zlo komunizma in na negativne lastnosti njegovih voditeljev in ga je strastno odklanjal. Kot da se ne bi zmogel znebiti občutka, da jih bo s svojo duhovno močjo premagal.

 

Povsem brez "vere vase" ni mogoče živeti, celo brez želje po ortodoksiji v smislu upravičene želje po slavi, ne. Povsem običajno je želeti si slavo ali vsaj priznanje, ni pa varno živeti s preveč vere vase. Vedeti – in to je bilo Kocbeku naravnost rečeno – da bi brez njega partija nikoli ne pridobila Ljubljane in torej osrčja Slovenije, da brez njega in njegove skupine krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati, se zavedati strahotnih pobojev po končani revoluciji – pa se vendar nikoli javno in definitivno ne od-ločiti ... nerazumljivo. Še posebej zato, ker ni mogoče prezreti, da je v želji po duhovni poglobitvi krščanstva marsikoga iz kroga izvirnega mladinskega gibanja, iz nemškega Jugendbewegung, ki je bilo pozitivno, pot vodila le na jasna pota. Pomislimo samo na Josefa Pieperja in zlasti Romana Guardinija. Vera kot čustvo in kot osebno doživetje, prvi Kocbekov postulat za dosego resničnega krščanstva, je lahko – kakor so nekateri nemški misleci iz mladinskega gibanja kmalu spoznali – dopolnilo, ne nadomestilo za vero, ki naj bi bila sprejetje objektivnih resnic in vrednot. In so prav tako znali poiskati pot med spontanostjo in celo zgolj zunanjo avtoriteto. Pa tudi sicer so vedno iskali svojo pot, in kolikor vem, je samo pri nas prišlo do tako izrazitega sodelovanja z marksizmom.

 

 

Sicer pa, Kocbek je – pesnik. Ali so vsi naši katoliški izobraženci, celo teologi v tisti dobi imeli jasne pojme glede možnosti simbioze krščanstva in marksizma ali pa marsikaj kdaj napisali pod pritiskom? Da ne govorim o "rdečem škofu" [6], ki je nas v begunstvu zaničevalno označil kot "brodolomce" ...

 

Preučevalci komunizma kot tudi avtorji Črne knjige komunizma pravijo, da ni rešitve: človeštvo ne more živeti brez utopije, zato se bo po fiasku komunizma pojavila nova. Kakor da se že ni! Ko človek danes razmišlja o tistih dneh – iskati oporo personalizmu v sodelovanju z najhujšim kolektivizmom je nelogično. Pričakovati, da bo zmaga komunizma razbila meščansko družbo in s tem avtomatično tudi "meščansko krščanstvo", je kratkovidnost. Hoteti preko zmote ali kar preko zločinov doseči razčiščenje, pristnejšo religioznost – ali kot bi dejal Majcen: "Z zločinom hoteti zboljšati nravi je himera!" – je pa nekaj mnogo hujšega. Hrepenenje po prometejstvu se zdi pri mladem človeku normalno, a zavedati se, da v neki fazi ne gre več samo zate, ko misliš, da je usoda naroda odvisna od uspeha ali propada tvoje aktivnosti, in se ne strezniti ... Tragika. Kaj pomeni ocena, da je bil Kocbek nekdo, ki ga je bolj kot kogarkoli v časih partizanstva "odlikovala zvestoba samemu sebi", ko najdeš njegove zapise iz partizanskih dni o strahotnem dvomu o samem sebi [3]. Mislim, da do njega lahko čutimo usmiljenje, hkrati pa ga ob vsej današnji že nevarni slovenski apatiji in nezavednosti o nujni angažiranosti ne smemo nekritično jemati kot zgled.

 

 

Ste imeli kdaj – morda še pred vojno – kakšen stik z njim?

 

Ne in tudi pozneje ne, sem pa nekoč, bilo je leta 1965 – ker sem izvedel, da prebira Meddobje – v nekem članku napisal, da se ne bi upal podpisati njegove trditve o tem, da so bili krvavi dogodki naše revolucije duhovne vaje slovenskega naroda, ki naj bi prinesle ozaveščanje ljudi in očiščenje, kajti kakor je res, da je Bog v zgodovini človeštva za svoje cilje uporabil tudi zločine, ne verjamem, da bi kdaj uporabil tiho ali celo glasno upravičevanje zločinov. Mislil sem na Kocbekovo upravičevanje likvidacije Lamberta Ehrlicha. Kakor je Kocbek kdaj kolebal med nasprotujočima se stališčema, je drugič ob svoji presoji ostajal nepremakljiv. Maja 1942 je kurir prinesel njegovi skupini sporočilo o Ehrlichovi likvidaciji. Kocbek zapiše, "da je po sklepu ljubljanskega vodstva padel (!) dr. Ehrlich". Človek, ki ga je Kocbek dobro poznal, torej lahko tudi spoznal njegovo osebnost. "Ta izvršitev sankcij proti Ehrlichu, pobudniku partizanstva," dodaja Kocbek, "je ob medli petrolejki razgibala našo barako." Novica je torej »razgibala barako«. Dnevni zapis prebereš do konca, se zamisliš: zdaj pride noč, urice razmišljanja ... Se mu bo porodil kakšen pomislek, rahel dvom? In začneš brati zapis naslednjega dne. Ne samo, da ni nobenega pomisleka, sledi jasno, hladno opravičilo umora: Revolucionarna justica ima pravico vzeti življenje komurkoli.

 

V Kocbekovih Zbranih delih sem med opombami Andreja Inkreta našel podatek, da je dopisnik beograjske Politike Milanović Kocbeku povedal, da ga je Javornik v Trstu vprašal, ali misli, da bi Kocbek imel kaj proti, če buenosaireško Meddobje objavi njegove pesmi. Ta pa da je odgovoril, da dovoljenja ne more dati, saj je Meddobje emigrantska revija. Vsekakor ga je objava pesmi, kakor je sam napisal, "vrgla pokonci", potem pa se je pomiril, kajti, "vseeno je, kaj storim, ujetnik sem dveh sil, ki po svoje žonglirata z menoj". Urednik Zbranih del je pripisal, da se je njegovo razpoloženje spremenilo, ko je dobil Meddobje v roke, bil je vesel, ko je pesmi prvič videl natisnjene. Tudi Vodebov uvod ga je presenetil, "v njem se izraža ljubezen do mojega dela na način, ki ga še nisem doživel". Omenil je tudi v isti številki objavljeno Jurččevo Potovanje skozi čas, v katerem Jurčec Kocbeka imenuje prijatelja. Kljub kritičnemu razmišljanju o svoji poziciji, ko je "v nesmiselni in tragični usodi zgodovine v najodločnejši uri svojega življenja svojo človečnost moral utelesiti sredi komunističnih ljudi, v bližini največje nečlovečnosti", ter poziciji kroga okoli Meddobja, ki se je – "bloden in tragičen domislek zgodovine" – moral povezati z Italijani in Nemci, ko so reševali, kar jim je najbolj dragoceno. "Zdaj se oboji izvijamo iz objema zla", sebe je videl kot "vseskozi zvestega samemu sebi", medtem ko se "oni okoli Meddobja vežejo na pozicije, ki so nas družile, preden so zašli v klerikalno kruhoborstvo in preko pozicij padli v povratno zmedo interesov". Na tem mestu je dodal: "Vseeno: drago mi je, da zveni vsa številka tako najširše plemenito in slovensko čisto in človeško odkupljivo ter zvesto. Ves večer se ne vem kam dati od razpoložljivosti. (…) Najbolj pa sem se vzradostil ob Simčičevih Zapiskih neznanega pisatelja. Prijelo me je tako burno navdušenje, da bi ga objel ..."

 

Že pred leti so me opozorili na ta pasus. Prijetno je brati tak čustven izliv, toda kaj ko že hip zatem udari vate pomislek: in če bi jaz, pisec teh Zapiskov, bil pomemben ideolog nasprotne skupine, kako bi pesnik reagiral? Kakšno stališče bi zavzel, ko ima po njegovem skupina, "ki se čuti odgovorno za kolektivno usodo", pravico biti neusmiljena in sme vzeti življenje posamezniku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namene.

 

(konec feljtona)

 

_____________________

[1] "Kot blaženi izbranec zgodovine sem začutil, da je moja usoda povezana z usodo celega naroda in sem zavestno sprejel nase usodo večjih in višjih stvari, s svojim osebnim rizikom nujno prevzel nase riziko našega humanizma in celo slovenskega krščanstva." Sicer pa je tudi v Osvobodilnih spisih (1991) najti misel: "Moj poraz ali zmaga imata lahko posledice, ki presegajo mojo osebno usodo."

 

[2] Vzdevek mariborskega škofa in teologa Vekoslava Grmiča (1923-2005), ki so ga mnogi imeli za predstavnike katoliške levice.

 

[3] "Kako je to strašno. Jaz Edvard Kocbek sem čisto nekaj drugega."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
16
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,312
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,059
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,404
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,805
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,421
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,613
07/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,241
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,212
09/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,093
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 990