Komentar

Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?

Ob nedavnem performansu, ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa Kidriča v Ljubljani, je spet aktualno vprašanje, kaj storiti s spomeniki NOB in komunističnih veljakov. Za mene bi bila najsprejemljivejša rešitev njihova ohranitev - vendar z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

28.07.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   spomeniki   Boris Kidrič   NOB   komunistična partija   performans   revolucija

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

Pred kratkim so neznanci v središču Ljubljane izvedli performans in pobarvali in popisali nekaj veličastnih spomenikov, posvečenih revoluciji in NOB. Jasno je, da je nemudoma nastalo razburjenje. Vsi mediji so obveščali o nezaslišanem početju. Na noge se je dvignila policija. Na noge se je dvignilo tožilstvo in se podalo v lov za neznanimi storilci in skrunilci junaške zgodovine slovenskega naroda. Nezaslišana skrunitev pa je sprožila plaz komentarjev. Nekaj v rubrikah medijev, nekaj pa tudi na socialnih omrežjih. Razume se, da so bili komentarji na socialnih omrežjih bolj svobodni, tako da je možno dobiti široko sliko razmišljanja ljudi o tem nezaslišanem dejanju.

 

Pred leti, ko je bila še trdno v sedlu Komunistična partija, si takšnega performansa ni bilo mogoče niti v sanjah zamisliti. Sedaj je naletel v glavnem na zgražanje, sprožil pa je tudi resna razmišljanja, ali so takšni spomeniki v Ljubljani še potrebni in zaželjeni? Res je bilo takšnih vprašanj zelo malo, pa vendar se kaže razpoka v monolitu, ki še vedno slavi slavni NOB in uprizarja neskončne množice proslav, zdaj pri eni smreki, potem pri lipi in hruški, pa na kakšni planini - skratka povsod tam, kjer bi se naj bile slavne bitke in kjer so okupatorji doživljali poraz za porazom. dokler niso bili dokončno poraženi.

 

Opisani rituali se vlečejo še iz časov, ko je Slovenijo vodila ena in edina strankaa. Med rituali je majhna, skoraj neopazna razlika, namreč takrat, ko je bila na čelu nezmotljiva Komunistična partija, se je hkrati z osvobodilno borbo slavila tudi revolucija. Sedaj je revolucija nekako v drugem planu in se je skorajda ne omenja več.

 

Kljub takšni evforiji, ki jo podpira vladajoča koalicijska politika in prisiljuje vodilne politike, da se redno udeležujejo proslav vseh slavnih bitk in se pridušajo, da so lahko tam samo zato, ker so nam partizani prinesli svobodo. Kar do neke mere drži. Tam so res samo zato, ker slavijo partizane in NOB, ki je pognalo tako globoke korenine, da bo slavljeno še čez sto in več let, če se ne bo kaj premaknilo v Sloveniji.

 

A vrnimo se k performansu in razpravam, ki jih je povzročil. Ne glede na število razprav, razumljivo je bilo obsodb performans daleč največ, lahko razprave vsebinsko razdelimo v nekaj skupin:

 

1. Ene so bila za absolutno ohranitev spomenikov in zahtevajo celo bistveno več denarja za ohranjanja spomenikov NOB oziroma revolucije;

 

2. Drugi predlagajo, da se spomeniki odstranijo in prenesejo v spominski park.

 

3. In končno so takšni, ki bi spomenike preprosto odstranili, porušili

 

 

Pomembno pri vsem skupaj pa je, da je dopuščena možnost, da se o tej problematiki začne javna razprava. Pred leti o takšni možnosti ni bilo možno niti razmišljati. K takole razmišljam in ocenjujem ponujene možnosti, mi nobena ni preveč blizu. Ohranjanje spomenikov na vekom veke pomeni nekakšno neskončno restavracijo nekega obdobja, ki očitno razdvaja narod. Kar ni bilo dobro doslej, ne danes in tudi za prihodnost to ne bo dobro.

 

 

 

 

Prestavitev spomenikov  v spominski park je sicer rešitev, ki so jo izvedle nekatere države, ki jih je tlačil komunizem To pomeni, da so del svoje zgodovine dale malo "na stran". Vprašati se je potrebno, ali je to pošteno? Zamolčati zgodovino ni pošteno. Predvsem pa v Sloveniji to ne bi bilo dobro, saj Slovenci še sedaj nimamo svoje avtentične zgodovine, takšne, ki bi odsevala dejanska dogajanja. Še vedno je zgodovina plod ideoloških fikcij, ki so jo in jo v glavnem še vedno pišejo zmagovalci.

 

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

 

No obstaja še tretja možnost, to je porušitev in odstranitev spomenikov. Tudi to ni opcija. V skrajni sili pomeni zmago sedanjih poražencev nad zmagovalci in boj se lahko nadaljuje v neskončnost.

 

Za mene bi najsprejemljivejša rešitev bila ohranitev teh spomenikov z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

 

S tem bi bil poplačan dolg vsem, ki jim je prizadejal zlo. Tistim, ki ga še vedno želijo slaviti in malikovati, pa bi bil dan premislek, ali je to res tisti idol, ki si zasluži slavljenje. Glede na monumentalnost figure in ob pojasnilu njegovih ukazov se bo verjetno kdo tudi vprašal, zakaj je bilo potrebno takšno malikovanje.

 

Na tak način bi Slovenci končno spoznali pravo zgodovino in performansi ne bi bili več potrebni.

 

Morda le iz čiste objestnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
3
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.563
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.841
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.527
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.827
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.108
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.517
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.061
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 829
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 746