Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu

Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo sliko Zemlje do danes v resničnih barvah. Nastala je leta 2002, ko je Nasin grafični oblikovalec Robert Simmon računalniško obdelal "originalno fotografijo" iz leta 1972, kasneje pa priznal, da je delo opravil s programom Photoshop. To je najhitreje opazno pri oblakih. Da se pri njihovem dodajanju ne bi predolgo mudil, je določene oblike kar skopiral ...

28.07.2019 14:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   Nasa   vesolje   MVP   Zemlja   Luna   Apollo 17   Hubble   Jupiter   Blue Marble   DSCOVR

Fotografije: Nasa

Vse, kar so nam do sedaj pokazali v zvezi s planetom, na katerem živimo, so, kot kaže, čisto navadne slikanice, produkti CGI (Computer-Generated Imagery), torej računalniško ustvarjene podobe. V najboljšem primeru gre za sestavljanke fotografij, dobljenih z nizkih višin. Te sestavljenke so nato prilepljene na okroglo podlago. Seveda so vse te "risanke" in sestavljanke izdelane precej kakovostno, čemur se ne gre čuditi, 53 milijonov dolarjev na dan ni majhen denar. Toliko bolj se gre čuditi velikim napakam, res diletantskim posegom, ki so si jih vmes privoščili.

 

 

Blue Marble iz leta 2002 (vir: Nasa)

 

 

Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo true–color (!) sliko Zemlje do danes in jo priporoča oziroma daje na razpolago učiteljem, znanstvenikom, muzejem in javnosti nasploh. Nastala je leta 2002, ko je Nasin grafični oblikovalec Robert Simmon računalniško obdelal "originalno fotografijo" iz leta 1972, ki naj bi jo naredila posadka Apolla 17 na razdalji približno 45.000 kilometrov (spomnimo, inženir Smith in astronavt Virts sta poteptala njeno verodostojnost). Simmon je, kot je sam priznal, delo opravil s programom Photoshop, a kot kaže precej na hitro in malomarno. To je najhitreje opazno pri oblakih. Da se pri njihovem dodajanju (prav ste razumeli!) ne bi predolgo mudil, je določene oblike kar kopiral ...

 

S tem priznanjem in to obrazložitvijo je Simmon posredno poteptal ne le verodostojnost svojega dela, temveč tudi avtentičnost "originalne fotografije" iz leta 1972. Tudi črno ozadje pri Blue Marble ni ravno vesolje, je točno in zgolj to, kar besede povedo - črno ozadje. Nasploh se je nagibal k intenzivnejšim, bolj živim barvam; temno modro za morske globine, živo zeleno, kjer naj bi bila vegetacija na kopnem … Vso to svoje delo pa je v enem od intervjujev upravičil s stavkom, ki si nedvomno zasluži citat:

 

"Brez teh sprememb slika ne bi izgledala dovolj zemeljsko."

 

 

Blue Marble: Malo Photoshopa in copy-paste ... pa dobimo kopije oblakov ... (vir: Aplanetruth)

 

 

 

Vse skupaj je precej groteskno. Glede na to, da nihče od nas nima možnosti leteli v vesolje in tako dejansko videti celotne Zemlje, smo obsojeni na podobe, ki nam jih posredujejo vesoljske agencije z Naso na čelu. In slednja nas namesto s fotografijami Zemlje zalaga z risbami, za katere njeni grafični oblikovalci (ne astronavti!) menijo, da izgledajo "dovolj zemeljsko". Pri tem pa vzklikajo: "Glejte, Zemlja!" Podobno argumentirano Nasa in astrofiziki nasploh vzklikajo glede ostalih planetov, galaksij, črne luknje, pristankov na Luni in podobnega. 

 

A problem je še hujši. Na Blue Marble montažo so vezane tudi vse fotografije, ki naj bi jih vsake deset minut opravil satelit Himawari 8, ki ga je oktobra 2014 izstrelila Japonska meteorološka agencija. Fotografije nam prenaša ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Čeprav naj bi bile narejene z oddaljenosti 35.000 kilometrov, ravno pravšnje torej za pogled na celotno Zemljo, so, kot kaže, v resnici le kompozicija meteoroloških podatkov s celega sveta, prilepljena na Nasino podatkovno bazo Blue Marble, ta pa je, kot smo že ugotovili, grafično obdelan ponaredek, celo ponaredek ponaredka. Skratka, spet ne gre za dejanske posnetke našega planeta iz vesolja, temveč zgolj za kompozicijske slike oziroma sestavljanke, zloženke.

 

Nasini strokovnjaki se vsake toliko trudijo biti strogo znanstveni v klasičnem smislu. Uporabijo torej znanstveno metodo, ki temelji na ponovitvenem eksperimentu. Tako so nam leta 2002, z že omenjeno sliko Blue Marble, pokazali, kako izgleda Zemlja. Čez deset let (2012), so nam pokazali še en pogled na naš planet, menda pridobljenega s pomočjo satelita Suomi NNP. Primerjava obeh slik pokaže, da so se ZDA v tem času za okoli dvakrat povečale. Nato so nam leta 2015 pokazali še eno sliko Zemlje, naredili naj bi jo s pomočjo satelita DISCOVR, na kateri pa je očitno, da so se ZDA v triletnem obdobju, od 2012 do 2015, za okoli trikrat zmanjšale.

 

Katera od teh slik je najboljši približek dejanskega stanja? Tega ne vemo, zagotovo pa je tista iz leta 2012 preveč ameriška – dobesedno in simbolno.

 

 

Modri planet leta 2002, 2012 in 2015.

 

 

Seveda bodo Nasini privrženci spet rekli, da primerjave zaradi uporabe različnih objektivov niso primerne. A tudi, če bi to bilo res, kdo pa je kriv za uporabo različnih objektivov, ki naj bi povzročali takšna in drugačna popačenja? So popačenja morebiti namerna? Čemu pri tisočih umetnih satelitih izdelovati popačene fotografije in jih javnosti predstavljati kot verodostojne prikaze našega planeta? Kaj še vse je potem popačeno? V vsem skupaj ni videti nobenega smisla. Na eni strani menda živimo v obdobju, ko lahko nekdo pošlje avtomobil na Mars oziroma vsaj proti Marsu, na drugi strani pa ne moremo dobiti nepopačenih fotografij Zemlje *. Zatorej je edini resen zaključek lahko le ta, da gre pri fotografiranju Zemlje klasična znanstvena metoda s ponovitvenim eksperimentom Nasi precej slabo od rok. Kar ta ponovitveni eksperiment potrjuje, je teza, da je vesolje globoko črno in ne zvezdnato sijoče.

 

Podobnih Nasinih neumnosti, kot smo jih videli zgoraj, lahko na internetu najdete na tone. Zadnja leta sicer prednjačijo montaže in risanke iz Mednarodne vesoljske postaje (MVP), a za konec izpostavimo zelo poveden Nasin podvig z Jupitrom.

 

 

Jupiter, kakršega je leta 2014 posnel Hubble (vir: Nasa)

 

 

Leta 2014 so nam na primer predstavili sliko Jupitra, ki naj bi jo naredil teleskop Hubble. Ker je, vsled visokega proračuna, ki ga Nasa nekako mora upravičiti, potrebno javnost servisirati z vedno novimi vesoljnimi podobami in zgodbami, so nam čez dve leti podali informacijo, da ima tudi Jupiter severni sij. Človek bi pričakoval, da bodo to potrdili s kakšno novo sliko Jupitra. Ne, ostali so zvesti svojim maniram in nam še enkrat pokazali sliko izpred dveh let (povsem enaki vzorci oblakov), na katero so severni sij preprosto dorisali.

 

 

Novi- stari Jupiter z dorisanim severnim sijem junija 2016 (vir: Nasa)

 

 

Mi pa jim moramo sedaj verjeti, da ta sij zares obstaja. Kot jim moramo verjeti, da tudi sama osnovna grafična podoba Jupitra ni izmišljena. Zakaj le, če pa jim še v podobo Zemlje ne moremo verjeti? Razen, če se sprijaznimo, da se velikost kontinentov z leti močno spreminja.

 

 

***

 

Izpostavljeni primeri nam razkrivajo novo podobo Nase. Podobo napihnjene ustanove, ki bogato trži ne le precej votle, temveč tudi povsem izmišljene vsebine. Sama Nasa nam to že nekaj časa govori, le poslušati jo je treba. Sama nas opozarja, kakšno pot prevar je prehodila. Pot, ki je tako dobro utirjena, da ji ni videti konca. Če damo na kup praktično neomejena proračunska sredstva, najboljše filmske studije, znanstveno fantastiko z vse bolj realistično računalniško vizualizacijo (tu je napredek strahoten), se njenim nadaljnjim prevaram res dobro piše. Ali pač?

 

Problem je v življenjskem pravilu, na katerega je opozoril že Mark Twain, in se v praksi vedno znova potrjuje, pravi pa takole: Ni problem ljudi prevarati, veliko večji problem, pogosto celo nemogoče, je ljudem dopovedati, da so bili prevarani. Z drugimi besedami, bolečina ob spoznanju lastne naivnosti je neznosna - znosneje je vztrajati pri neumnosti. Nasa se tega še kako dobro zaveda. Kot tudi avtor tega prispevka. A vredno je poskusiti.

 

(konec)

__________________

* Pazite, glede na ves vložek do sedaj, ne dobivamo iz vesolja praktično ničesar. A lahko kdo za katerikoli posnetek, filmski ali fotografski, dokaže, da je narejen v vesolju, da je avtentičen? Zakaj na primer ni nobenega posnetka v živo iz vesolja, ki bi najprej pokazal naš planet, nato pa s približevanjem velikopovršinske požare v ZDA? Namesto tega nam na primer raje kažejo, »kaj se dogaja na Marsu«. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923