Komentar

Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega intenzivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

27.07.2019 23:47
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Viktor Borisovič Šklovski   Rusija   Velimir Hlebnikov   Alexandra Berlina   Bertold Brecht   Aleksander Flaker

Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zavest o življenju samem.

O čem bo tekla beseda v komentarju? Povejmo naglas: o, o, o tem, da tam, kjer so človeku izrezali usta, so mnogim predmetom prišili uho! Tako bi lahko pesnik Velimir Hlebnikov opisal svojega prijatelja, protagonista našega komentarja. Komentar bo tekel o, o, o literarnem znanstveniku Viktorju Borisoviču Šklovskemu. Viktor Borisovič Šklovski je bil humanistični znanstvenik, v svojem bistvu pa škandalist, no tudi literarni zgodovinar je bil, pa scenarist in nenazadnje pisatelj. Povod in vzrok za moj današnji komentar je knjiga-zbornik s teksti Šklovskega, ki jo je uredila komparativistka, literarna znanstvenica Alexandra Berlina; Samoe Šklovskoe - Najbolj Šklovsko - zbornik.

 

Njegovo delo vedno konceptualno povezujem s teoretskim mišljenjem Aleksandra Flakerja. Da, komentiral bom poklic literarnega raziskovalca. Knjigo Alexandre Berlina sem našel na policah knjigarne na Tverskaji ulici v bližini Kremlja, ki je primerljiva s knjigarno Konzorcij na Slovenski cesti. V stometrski krožnici okoli knjigarne sta živela tako Puškin v XIX. stoletju kot Solženicin v XX. stoletju.

 

V preteklih dveh mesecih sem intenzivno urejal svoje umetniške paradokse, da nisem imel preveč časa obiskovati moskovskih prostorov duha umetnosti. Navkljub vsemu sem se v poznih urah zadrževal v knjigarnah, ki obratujejo do polnoči. V njih sem se umirjal: v eni od knjig sem zagledal fotografijo ostarelega Šklovskega iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Neverjetno velika je bila njegova fizična podobnost z literarnim teoretikom Aleksandrom Flakerjem, ki sem ga ravno v osemdesetih letih prvič srečal. To sta bila in še vedno sta meni najbližja literarna in umetnostna teoretika nasploh, ki imata v mojem svetu estetskih orientacij najpomembnejše mesto. Oba sta bila največja strokovnjaka za literarno zavest, za oblikovanje umetniškega sloga. Na osnovi umetniških programskih tekstov sta se združevala ruski avantgardizem in formalizem.

 

Veliko prijateljstvo med Viktorjem Šklovskim in Vladimirjem Majakovskim je bilo osrednja povezava, ki je postala generalni nosilec umetniške smeri in metode. Teorija in praksa na delu. Ravno tem avtomatskim prijateljskim predstavam se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja uprl Aleksander Flaker. Zastavil si je veliko vprašanje, kaj je tisto, kar zgradi stilno formacijo avantgarde. Menil je, da je inetpretacija Šklovskega preveč personalistična. Ravno s kritiko njegove metode in umetniške smeri je vzpostavil svojo teorijo stilne formacije.

 

Aleksander Flaker je decentno zahteval revizijo teorije Šklovskega s pozicije zgodovinske distance. V enem prvih pogovorov z Aleksandrom Flakerjem, pri katerih je bila prisotna Eda Čufer, mi je povedal, da je bil sicer Šklovski izvrsten teoretik - genij, ki je izumil cel niz pojmovnih in estetskih orientacij, a je bil preveč neposredno potopljen v svoja prijatelstva, ki jih je pristransko opeval. Kar ne pomeni, da tisto kar je opeval ni vredno opevanja!

 

Estetski sij časa je bil preveč kompleksen, da bi ga lahko Šklovski kompleksno ocenjeval, predvsem zaradi svoje osebne vključenosti v gibanje in v metodo. Flaker na noben način ni mogel pristati na to, da je estetsko videnje Šklovskega stilna resnica. Zapustil nam je famozno knjigo Stilne formacije, ki jo je objavil leta 1976. Po Flakerju so stilne formacije v osnovi avantgardistično afirmativne ali pa retrogardistično rušilne! Oboji pa sta legitimni; to je bilo osrednje notranje zvenenje teorije Aleksandra Flakerja.

 

Oba, tako avantgardist in teoretik Viktor Šklovski ter retroavantgardist Aleksander Flaker sta vzpostavila bleščeče kulturne funkcije in kulturne kanone, zgradila sta nam megakulturo modernizma. Menim, da bi se Viktor Šklovski v celoti strinjal s pozicijo stilnih formacij Aleksandra Flakerja. V tistem času, ko je izšla Flakerjeva knjiga, je bil še zelo živ. Nikjer pa nisem zasledil kakršnekoli reakcije Šklovskega na Flakerjevo teorijo stilnih formacij. Menim, da je to ena od mojih bodočih nalog. O tem bi mi lahko poročala Dubravka Ugrešič, ki je bila mnoga leta neposredno vključena v gradniozono evropeizacijo avantgardistične umetnosti.

 

Šklovski je bil človek, ki so ga imenovali človek sprememba. Svečano in na glas je govoril o vrlinah, podvigih ter gloriji svojih prijateljev in prijateljic - umetnikov in umetnic. Svečano je govoril: vsak nov umetniški stil je povezan z najnovejšo vlogo umetnika v skupnosti. Ta pa se nenehoma spremnija. V samem jedru santpetrburške formalistične  šole OPOJAZ, (Društvo za proučevanje pesniškega jezika), ki so jo ustanovili lingvisti, literarni teoretiki in verzologi je bil Viktor Šklovski.

 

 

Primer I.: Beseda ni senca temveč predmet!

 

Primer II.: Šklovski je leta 1925 ostro napadel svoje kolege filologe in njihove stereotipe, da je umetnost mišljenje v podobah! Vse svoje profesionalno življenje se je boril proti podobarstvu v umetnosti.

 

Primer III.: Umetnost mora uporabljati dva pomembna postopka: začudnost (potujitev) in komplicirane oblike, ki naj otežitjo in upočasnitjo gledalcem zaznavanje nasploh.

 

 

Na tem mestu se njegova teorija dotakne Bertolda Brechta.

 

Digresija: Ne morem se upreti, da ne gledam, med tem, ko poslušam in gledam v medijih intervjuvance, ko stojijo pred kamero v njihovem domačem okolju, kakšna umetniška dela jim kot obešenci visijo na njihovih zidovih. Ne moreš verjeti. Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način. Govorim o večinskih hierarhičnih in drugih medijskih osebnostih. Umetnost na njihovih zidovih je srhljiva. Entuiziastična groza je v njih, še katoliške abstrakcije ne premorejo v svojih domovih. Večinsko bedna realistika, v formatih in formah krajine in tipske arhitekture. Še najbolj enostavno krasilstvo jim ne gre od rok, kaj šele, da bi imeli zavest o umetnost. To so večinski ljudje brez posebnosti, ki živijo v svojem okolju brez vsake kulturne vednosti. Konec digresije!

 

Pri Bertoldu Brechtu je pri potujitvenem efektu pomembno izjavljanje akterja. Pri Šklovskem pa z začudnostjo (besede začudnost Fran ne prepozna) znotraj običajnega začutimo posebno. Brechtov potujitveni efekt je dejansko zelo blizu začudnosti (ostranjenje) Šklovskega. Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zvest o življenju samem, za Brechta pa človek skozi umetniški proces dobi zavest, da zares obstaja. Obe metodi sta si dejansko zelo, zelo blizu. Brechtov potujitveni efekt nam omogoča, da se izvzamemo iz procesa življenja in se pogledamo izven samega sebe. Ne da bi nam umetnost pri tem pojasnila, kdo smo, temveč da bi nam življenje povzdignila v območje pravičnega in smiselenega. Umetnost pospeši zavest o etiki tako akterja, ki zastopa vlogo, kot pri gledalcu. Pri Brechtu je umetnost Ministrstvo zavesti, pri Šklovskem pa je Minstrstvo bolečine, če prafraziramo Dubravko Ugrešič. Viktor Šklovski je bil pričevalec rojstva nove umetnosti, zato je zgradil tudi novo teorijo. Na novo videno pomeni začudno. Gledam zato, da bi videl za druge!

 

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega inteznivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
0
30.03.2020 22:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,442
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,502
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,696
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,334
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,157
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,101
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,155
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,186
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,143
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,192