Komentar

Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija

Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino.

30.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Združene države   Atlantska listina   1941   brexit   EU   Rusija   Velika Britanija   Francija   Nemčija   Churchill   F.D. Roosevelt

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del.

Najpomembnejša dogodka poletja 1941 sta bila Hitlerjev junijski napad na Sovjetsko zvezo in avgustovska Atlantska listina, ki sta jo na krovu ameriške križarke USS Augusta v novofundlandskem zalivu Placentia sestavila Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt. Atlantska listina je navdihnila mnoge vojaške in politične načrte od zavezništva v II. svetovni vojni, OZN, Nata in - navsezadnje - Evropske skupnosti oz. Evropske unije. ("Oče Evrope" Jean Monnet je bil Rooseveltov svetovalec in pobudnik tesnega sodelovanja med Evropo in Ameriko.)

 

Kaj pravi (med drugim) Atlantska listina? Velika Britanija in ZDA sta izjavili, da:

 

1. spoštujeta pravico vseh ljudstev, da si izberejo obliko vladavine, v kakršni hočejo živeti; in želita, da se potem, ko so jim bile nasilno odvzete, ljudstvom vrnejo njihove suverene pravice in samouprava;

 

2. si bosta, z dolžnim upoštevanjem sedanjih obveznosti, prizadevali, da bi lahko vse velike in majhne države, zmagovalke ali premagane, ob enakih pogojih uživale in bile udeležene v trgovanju, dostopu do surovin, kolikor jih zmore svet in kolikor jih potrebuje vsaka za svoje gospodarsko blaginjo;

 

3. želita vzpostaviti kar najuspešnejše sodelovanje vseh narodov na področju gospodarstva, da bi se vsem izboljšali merila dela, pogoji gospodarskega napredovanja in družbena varnost;

 

4. upata, da se bo po dokončnem uničenju nacistične tiranije uveljavil mir, ki bo dal vsem narodom sredstva, da bodo lahko živeli vsak v svojih mejah in ki bo zagotovil vsem ljudem v vseh deželah, da bodo živeli osvobojeni strahu in pomanjkanja …

 

 

Poleti leta 1941 je potemtakem na eni strani propadlo zavezništvo med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, na drugi strani pa se je ustvarilo/potrdilo zavezništvo med Britanci in Američani. Med vojno je bilo vzpostavljeno zavezništvo med Američani, Britanci in Sovjeti, ki se je po vojni pokvarilo, ker so Anglo-Američani polovico Evrope osvobodili, drugo polovico pa so Sovjeti okupirali. Sporočilo in miselnost Atlantske listine sta se najbolj posrečeno izrazila v zavezništvu Nato. Nato in Evropska skupnost / unija oz. zavezništvo Zahoda so zakoniti dediči Atlantske listine. Po koncu hladne vojne se je osvobojeno ozemlje Zahoda razširilo praktično do ruskih meja. Po padcu Berlinskega zidu se je evropska vzhodna meja premaknila proti vzhodu, z brexitom je Evropa "izgubila" ozemlje na zahodu.

 

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del. Na neki način to ne velja za srednje- in vzhodnoevropske države, ki so (razen Slovenije!) predvsem rusofobne; medtem ko se v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji pojavlja (blaga) rusofilija. Ta delitev - kot smo videli ob koncu tridesetih in v 60. letih - ni čisto nova. Velika Britanija prvotno ni bila članica evropske družine; ko pa se ji je v 60. letih hotela pridružiti, so jo ustavili Francozi, konkretno Charles de Gaulle. Francija se je v istem času umikala tudi iz Nata: de Gaulle je Francijo leta 1966 umaknil iz "integrirane vojaške poveljniške strukture". Velika Britanija se je včlanila v Evropsko skupnost po de Gaullovem odhodu šele leta 1969. V evropskem gospodinjstvu je živela 50 let. Angleži namesto zlate poroke praznujejo zlato razvezo.

 

Na prvi pogled ta širokopoteznost ne zadeva severnoatlantskega zavezništva Nata. Kljub temu nekatere najnovejše raziskave [1] pričajo o neodločnosti in raznolikosti evropskih obrambnih politik. 

 

 

Še nekaj podatkov in datumov važnejših dogodkov v desetletju 2008-2019:

 

* april 2008: vrh Nata v Bukarešti (ob zadržanosti EU) nasprotuje vključevanju Gruzije in Ukrajine;

 

* avgust 2008: rusko-gruzijska vojna, Gruzija izgubi Abhazijo in Južno Osetijo;

 

* maj 2011 - oktober 2012: gradnja rusko-nemškega plinovoda Nord Stream (Severni tok);

 

* maj 2012: Vladimir Putin nastopi tretji predsedniški mandat;

 

* julij 2013: papež Frančišek obišče otok Lampeduso in izreče dobrodošlico beguncem;

 

* 18. marec 2014: Rusija priključi Krim;

 

* 21. marec 2014: sporazum o pridruženem članstvu Ukrajine v EU;

 

* julij 2014: v Berlinu sestanek Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine zaradi ukrajinske krize;

 

* november 2014: predsednik evropske komisije postane Jean-Claude Juncker;

 

* februar 2015: sporazum Minsk II (med Francijo, Nemčijo, Rusijo in Ukrajino);

 

* julij 2015: pogajanja (stalnih članic VS OZN) z Iranom o jedrskem sporazumu (od Evropejcev navzoči Britanci, Francozi, Nemci in Rusi);

 

* avgust 2015: Angela Merkel izreče dobrodošlico migrantom;

 

* junij 2016: britanski referendum o izstopu iz EU;

 

* januar 2017: Trump postane ameriški predsednik;

 

* januar 2017: Trumpov "Executive order" za gradnjo ameriško-mehiškega zidu;

 

* april 2017: sporazum Nord Stream II;

 

* maj 2017: zagovornik "Evropske strateške avtonomije" (ESA) Emmanuel Macron postane francoski predsednik;

 

* maj 2018: Trump oznanil ameriški izstop iz iranskega jedrskega sporazuma;

 

* julij 2018: Trump kritiziral evropske članice Nata;

 

* oktober 2018: Trump oznanil izstop iz sovjetsko-ameriškega sporazuma o prepovedi jedrskih izstrelkov srednjega dosega (Intermediate-Range Nuclear Forces /INF/Treaty);

 

* julij 2019: Ursula von der Leyen postane predsednica Evropske komisije;

 

* julij 2019: Trump čestita gorečemu zagovorniku brexita Borisu Johnsonu ob izvolitvi za predsednika konservativcev (in britanske vlade).

 

 

Iz (sicer nepopolnega) seznama dogodkov so razvidne glavne fronte občutljivih odnosov med ZDA, evropskimi državami (Velika Britanija, Nemčija, Francija) in Rusijo. Iz tega seznama je razvidna relativno slabotna moč/odsotnost Evropske unije kot igralca na svetovnem prizorišču. Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino. Zavezništvo med Nemci in Rusi je bilo veljavno pred nastankom Atlantske listine.

 

* večja slika

________________

[1] Npr. raziskava ECFR (European Council on Foreign Relations): Ulrike Franke and Tara Varma, "Independence Play: Europe’s Pursuit of Strategic Autonomy", Security Scorecard (julij 2019).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923