Komentar

Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera

Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja kislih kumaric, vendar pa se v ozadju skrivajo povsem racionalni ekonomski razlogi. Brez drastičnega zmanjšanja stroškov obeh medijskih hiš bi se namreč lahko zgodilo, da ne ena ne druga ne bi preživela naslednjih nekaj let. Na drugi strani pa do združitve Dnevnika in Večera prihaja pozno, morda celo prepozno in v resnici predstavlja resen poslovni in vsebinski izziv edinole Stojanu Petriču in njegovemu Delu.

31.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Dnevnik   Večer   Bojan Petan   Uroš Hakl   Brane Pavlin   Primorske novice   Delo   Stojan Petrič   Ljubljana   Maribor   Uroš Urbas

Fotografije: Televizija Slovenija

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča.

Združitev dveh prvenstveno regionalnih časnikov, ljubljanskega Dnevnika in mariborskega Večera, ni niti včerajšnja novica. Pred desetimi leti, ko sem bil še svetovalec uprave graške medijske korporacije Styria, sva s tedanjim Dnevnikovim direktorjem Branetom Pavlinom poskušala prodreti s podobno, v bistvu pa še z ambicioznejšo idejo - trojno transverzalo, ki bi združila Dnevnik, Večer in Primorske novice. Pred desetletjem se je namreč na obzorju poleg finančne nakazovala tudi huda medijska kriza. Leta 2009, denimo, so imeli v teh treh medijskih hišah skupaj zaposlenih okoli 600 ljudi. V Ljubljani, Mariboru in Kopru so bile tri poslovne stavbe s tremi redakcijami, obstajali so trije marketingi, tri računovodstva, tri IT službe itd. S Pavlinom, ki se je kmalu zatem upokojil, meni pa je na Styrii potekel mandat, nisva uspela prepričati ne uprave Styrie ne vodstva družbe Dnevnik d.d., da bi bilo takšno ekonomsko, kadrovsko in logistično združitev smiselno izvesti čim prej in s čim manj pretresi. Jasno pa je bilo, da združena medijska hiša s sedežem v Ljubljani, ki bi imela dve močni regionalni izpostavi v Mariboru in Kopru (tam bi naredili svoje naslovnice in določen del vsebine, denimo 30 %, vse ostalo bi bilo enotno), ne bi potrebovala 600 zaposlenih, pač pa največ tretjino tega. Bržkone so lastniki še kako dobro vedeli, kaj bi to pomenilo za krhek sindikalni mir, zato niso podprli zamisli. Pa bi bilo to leta 2009 v bistvu še dovolj zgodaj, da bi vse te tri blagovne znamke - torej Dnevnik, Večer in Primorske novice - s takšno združitvijo dolgoročno najverjetneje preživele.

 

 

Uroš Hakl: Od Pristopovega lobista do medijskega lastnika, ki mu nekateri mirno pravijo tajkun.

 

 

Kaj pomeni združitev Dnevnika in Večera desetletje kasneje, ni treba posebej razlagati. Gre za improvizirano rešitev v zadnjem hipu, ki bo zdržala največ pet let. Po tem pa bo trg tiskanih medijev v Sloveniji tako ali tako le še vprašanje prestiža lastnikov oziroma strogo segmentiranih publikacij, kakršna je denimo National Geographic Slovenija. Na trgu tiskanih dnevnikov zagotovo ne bo več prostora za toliko medijev kot danes: Delo, Dnevnik & Večer, Slovenske novice, Svet24, Primorske novice, Finance itd. Bistveni podatek se skriva v generacijskem preskoku, kajti mladi digitaliziranci danes definitivno ne berejo več (iz) papirja, v bistvu niti ne vedo, kaj je to časopis oziroma dnevnik. Tudi če bi slovenski tiskani dnevniki uspeli životariti naslednjih pet let, nimajo niti najmanjše možnosti, da preživijo še naslednjih pet let. Solato lahko zavijamo tudi v kaj drugega kot v časopisni papir.

 

 

Bojan Petan: Po letih inkriminiranih poslovnih aktivnosti in čudežnim rešitvam v zadnjem hipu se vrača na medijsko sceno kot "združevalec", ki bi lahko rešil prihodnost našega dnevnega tiska.

 

 

A če se vrnem k pozni, v bistvu prepozni združitvi Dnevnika in Večera, potem so danes edini (poleg ekipe na Delu kajpak), ki na to potezo gledajo sumničavo, njuni zaposleni, predvsem novinarji. Nekateri med njimi bodo zagotovo izgubili službo. Najprej bodo šli tisti, ki stanejo veliko in ne ustvarjajo dovolj. Kapitalizem je krut, sploh ko se ga gredo slovenski medijski tajkuni, med katerimi sta tudi oba (so)lastnika Dnevnika oziroma Večera, torej Bojan Petan in Uroš Hakl.

 

Gospod Petan se je ta teden po dolgem času celo nepričakovano pojavil na nacionalki, ko je v Odmevih skupaj s Haklom pojasnjeval združitev obeh časnikov. Očitno je ocenil, da so kazenske ovadbe zoper njega že dovolj utonile v pozabo, da si lahko znova privošči medijsko izpostavljenost. Manj zadržkov ima bivši Pristopov lobist Uroš Hakl, ki je pred leti s partnerjem izpeljal izjemno uspešen prevzem Večera, za katerega je plačal manj, kot je bila vrednost njegovih nepremičnin in drugega, tudi nestvarnega premoženja. Ne samo, da si je že v letu ali dveh povrnil milijon evrov investicije, pač pa je začel celo služiti. Toda Hakl je dovolj inteligenten, da se je zavedal, da ta "biznis" ne bo trajal večno in da je združitev z Dnevnikom, s katerim si Večer skoraj v ničemer ne konkurira, edino smiselna. 

 

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča. Ta je za Delo plačal ogromno denarja, celo sedemkrat več kot Hakl za Večer, pri čemer je Delova naklada zadnje mesece samo še za 15 % višja od Večerove. Drži sicer, da je novi odgovorni urednik Uroš Urbas (Franklova šola iz Financ je očitna) s svojo ekipo precej izboljšal vsebinsko in tudi grafično podobno nekoč "osrednjega časnika", vendar je naletel tudi na dve težavici: prva se imenuje Sobotna priloga in še vedno živi svoje, ločeno življenje, ki bi nujno potrebovalo spremembo ne le v vsebinskem in oblikovnem, pač pa predvsem uredniškem smislu. Ali Žerdin - z vsem spoštovanjem do njegovih predosamosvojitvenih zaslug - je utrujen in se mu ne ljubi več nič. Drugi problem, na katerega je naletela Urbasova pomlajena ekipa, pa je povezan s staro komunistično novinarsko kasto, ki si še vedno domišlja, da bere Ljudsko pravico ali celo Slovenski poročevalec. Ti ljudje so doživeli živčni zlom, ko je Igor Omerza predstavil knjigo o temni strani Dela. Izid knjige bi morda še preživeli - kljub temu, da njihova povprečna starost presega 80 let -, huje je bilo to, da je Delova urednica Ženja Leiler ob izidu knjige objavila zelo pozitivno kritiko, v kateri niti z besedico ni vzela v bran starih partijskih kadrov, ki so nekoč ustvarjali "novinarstvo" na Slovenskem. Kdo vse je telefoniral Stojanu Petriču po tem "spodrsljaju", ne vedo niti ključni ljudje na Delu.

 

 

Za razliko od Dnevnika in Večera je (bilo) Delo vedno na očeh partije: na sliki Stojan Petrič in Milan Kučan.

 

 

Dnevnik in Večer ta hip - za razliko od Dela - nimata posebnih političnih ali ideoloških tegob, saj oba veljata za levo profilirana. Zgodovinsko gledano sta imela vedno več sreče od Dela, ki je bilo po letu 1945 ves čas pod drobnogledom oblasti. Dnevnik, predvsem pa Večer sta bila v bivšem režimu neprimerno manj izpostavljena, posledično pa tudi manj referenčna od glasila SZDL. S tem, ko bosta odslej formalno povezana ("združena"), bržkone ne bodo prizadeti njuni bralci, saj gre vseeno za ideološko oziroma svetovnonazorsko zelo sorodna medija. Bolj me zanima, kako se bodo "združili" uredniki, še posebej oba glavna in odgovorna.

 

Na kupu gnoja je ponavadi prostora le za enega petelina. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514