Komentar

Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera

Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja kislih kumaric, vendar pa se v ozadju skrivajo povsem racionalni ekonomski razlogi. Brez drastičnega zmanjšanja stroškov obeh medijskih hiš bi se namreč lahko zgodilo, da ne ena ne druga ne bi preživela naslednjih nekaj let. Na drugi strani pa do združitve Dnevnika in Večera prihaja pozno, morda celo prepozno in v resnici predstavlja resen poslovni in vsebinski izziv edinole Stojanu Petriču in njegovemu Delu.

31.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Dnevnik   Večer   Bojan Petan   Uroš Hakl   Brane Pavlin   Primorske novice   Delo   Stojan Petrič   Ljubljana   Maribor   Uroš Urbas

Fotografije: Televizija Slovenija

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča.

Združitev dveh prvenstveno regionalnih časnikov, ljubljanskega Dnevnika in mariborskega Večera, ni niti včerajšnja novica. Pred desetimi leti, ko sem bil še svetovalec uprave graške medijske korporacije Styria, sva s tedanjim Dnevnikovim direktorjem Branetom Pavlinom poskušala prodreti s podobno, v bistvu pa še z ambicioznejšo idejo - trojno transverzalo, ki bi združila Dnevnik, Večer in Primorske novice. Pred desetletjem se je namreč na obzorju poleg finančne nakazovala tudi huda medijska kriza. Leta 2009, denimo, so imeli v teh treh medijskih hišah skupaj zaposlenih okoli 600 ljudi. V Ljubljani, Mariboru in Kopru so bile tri poslovne stavbe s tremi redakcijami, obstajali so trije marketingi, tri računovodstva, tri IT službe itd. S Pavlinom, ki se je kmalu zatem upokojil, meni pa je na Styrii potekel mandat, nisva uspela prepričati ne uprave Styrie ne vodstva družbe Dnevnik d.d., da bi bilo takšno ekonomsko, kadrovsko in logistično združitev smiselno izvesti čim prej in s čim manj pretresi. Jasno pa je bilo, da združena medijska hiša s sedežem v Ljubljani, ki bi imela dve močni regionalni izpostavi v Mariboru in Kopru (tam bi naredili svoje naslovnice in določen del vsebine, denimo 30 %, vse ostalo bi bilo enotno), ne bi potrebovala 600 zaposlenih, pač pa največ tretjino tega. Bržkone so lastniki še kako dobro vedeli, kaj bi to pomenilo za krhek sindikalni mir, zato niso podprli zamisli. Pa bi bilo to leta 2009 v bistvu še dovolj zgodaj, da bi vse te tri blagovne znamke - torej Dnevnik, Večer in Primorske novice - s takšno združitvijo dolgoročno najverjetneje preživele.

 

 

Uroš Hakl: Od Pristopovega lobista do medijskega lastnika, ki mu nekateri mirno pravijo tajkun.

 

 

Kaj pomeni združitev Dnevnika in Večera desetletje kasneje, ni treba posebej razlagati. Gre za improvizirano rešitev v zadnjem hipu, ki bo zdržala največ pet let. Po tem pa bo trg tiskanih medijev v Sloveniji tako ali tako le še vprašanje prestiža lastnikov oziroma strogo segmentiranih publikacij, kakršna je denimo National Geographic Slovenija. Na trgu tiskanih dnevnikov zagotovo ne bo več prostora za toliko medijev kot danes: Delo, Dnevnik & Večer, Slovenske novice, Svet24, Primorske novice, Finance itd. Bistveni podatek se skriva v generacijskem preskoku, kajti mladi digitaliziranci danes definitivno ne berejo več (iz) papirja, v bistvu niti ne vedo, kaj je to časopis oziroma dnevnik. Tudi če bi slovenski tiskani dnevniki uspeli životariti naslednjih pet let, nimajo niti najmanjše možnosti, da preživijo še naslednjih pet let. Solato lahko zavijamo tudi v kaj drugega kot v časopisni papir.

 

 

Bojan Petan: Po letih inkriminiranih poslovnih aktivnosti in čudežnim rešitvam v zadnjem hipu se vrača na medijsko sceno kot "združevalec", ki bi lahko rešil prihodnost našega dnevnega tiska.

 

 

A če se vrnem k pozni, v bistvu prepozni združitvi Dnevnika in Večera, potem so danes edini (poleg ekipe na Delu kajpak), ki na to potezo gledajo sumničavo, njuni zaposleni, predvsem novinarji. Nekateri med njimi bodo zagotovo izgubili službo. Najprej bodo šli tisti, ki stanejo veliko in ne ustvarjajo dovolj. Kapitalizem je krut, sploh ko se ga gredo slovenski medijski tajkuni, med katerimi sta tudi oba (so)lastnika Dnevnika oziroma Večera, torej Bojan Petan in Uroš Hakl.

 

Gospod Petan se je ta teden po dolgem času celo nepričakovano pojavil na nacionalki, ko je v Odmevih skupaj s Haklom pojasnjeval združitev obeh časnikov. Očitno je ocenil, da so kazenske ovadbe zoper njega že dovolj utonile v pozabo, da si lahko znova privošči medijsko izpostavljenost. Manj zadržkov ima bivši Pristopov lobist Uroš Hakl, ki je pred leti s partnerjem izpeljal izjemno uspešen prevzem Večera, za katerega je plačal manj, kot je bila vrednost njegovih nepremičnin in drugega, tudi nestvarnega premoženja. Ne samo, da si je že v letu ali dveh povrnil milijon evrov investicije, pač pa je začel celo služiti. Toda Hakl je dovolj inteligenten, da se je zavedal, da ta "biznis" ne bo trajal večno in da je združitev z Dnevnikom, s katerim si Večer skoraj v ničemer ne konkurira, edino smiselna. 

 

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča. Ta je za Delo plačal ogromno denarja, celo sedemkrat več kot Hakl za Večer, pri čemer je Delova naklada zadnje mesece samo še za 15 % višja od Večerove. Drži sicer, da je novi odgovorni urednik Uroš Urbas (Franklova šola iz Financ je očitna) s svojo ekipo precej izboljšal vsebinsko in tudi grafično podobno nekoč "osrednjega časnika", vendar je naletel tudi na dve težavici: prva se imenuje Sobotna priloga in še vedno živi svoje, ločeno življenje, ki bi nujno potrebovalo spremembo ne le v vsebinskem in oblikovnem, pač pa predvsem uredniškem smislu. Ali Žerdin - z vsem spoštovanjem do njegovih predosamosvojitvenih zaslug - je utrujen in se mu ne ljubi več nič. Drugi problem, na katerega je naletela Urbasova pomlajena ekipa, pa je povezan s staro komunistično novinarsko kasto, ki si še vedno domišlja, da bere Ljudsko pravico ali celo Slovenski poročevalec. Ti ljudje so doživeli živčni zlom, ko je Igor Omerza predstavil knjigo o temni strani Dela. Izid knjige bi morda še preživeli - kljub temu, da njihova povprečna starost presega 80 let -, huje je bilo to, da je Delova urednica Ženja Leiler ob izidu knjige objavila zelo pozitivno kritiko, v kateri niti z besedico ni vzela v bran starih partijskih kadrov, ki so nekoč ustvarjali "novinarstvo" na Slovenskem. Kdo vse je telefoniral Stojanu Petriču po tem "spodrsljaju", ne vedo niti ključni ljudje na Delu.

 

 

Za razliko od Dnevnika in Večera je (bilo) Delo vedno na očeh partije: na sliki Stojan Petrič in Milan Kučan.

 

 

Dnevnik in Večer ta hip - za razliko od Dela - nimata posebnih političnih ali ideoloških tegob, saj oba veljata za levo profilirana. Zgodovinsko gledano sta imela vedno več sreče od Dela, ki je bilo po letu 1945 ves čas pod drobnogledom oblasti. Dnevnik, predvsem pa Večer sta bila v bivšem režimu neprimerno manj izpostavljena, posledično pa tudi manj referenčna od glasila SZDL. S tem, ko bosta odslej formalno povezana ("združena"), bržkone ne bodo prizadeti njuni bralci, saj gre vseeno za ideološko oziroma svetovnonazorsko zelo sorodna medija. Bolj me zanima, kako se bodo "združili" uredniki, še posebej oba glavna in odgovorna.

 

Na kupu gnoja je ponavadi prostora le za enega petelina. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
1
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.541
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.839
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.526
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.821
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.105
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.485
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.515
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 827
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745