Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

02.08.2019 21:46
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   urbanizem   Ljubljana   Dunaj   Praga   klasicizem   antika

Jože Plečnik je bil predvsem izjemen umetniški talent, ki ga je zaradi srečnih okoliščin zmogel prignati do popolnega umetniškega mojstrstva. Najprej se je tu izkazala njegova družina, ki je v najbolj občutljivem trenutku v njegovem življenju znala trdno stati ob njem, da je našel pot na dunajsko akademijo za likovno umetnost ter do arhitekta in učitelja Otta Wagnerja. "On je vstavil os mojega življenja", je pozneje zapisal v pismu prijatelju Castellitzu. Njegovo umetniško zorenje se je odvijalo na Dunaju, ki je bil že tedaj velemesto in merilo za kakovost vsakršnega umetniškega ustvarjanja. Že kmalu po končanju šolanja in obisku Italije je postal velik v iskanju izgubljenega čuta za popolnost. Odkritje pomena klasične antike in njenih novoveških evropskih naslednic renesanse in baroka je bilo ključno. Iz tega je v nasprotju z večino sočasnih ustvarjalcev posebno arhitektov ponovno utrdil status umetnika arhitekta in nasprotoval prevladujoči inženirski miselnosti v arhitekturi. Le na ta način je lahko ohranil arhitekturo za mogoče zavetje za poetičnost tako v oblikovanju prostora kot v oblikovanju predmetov.

 

Kot zrel arhitekt je bil popolnoma predan svojemu umetniškemu poklicu in veri v pravost svoje poti. To je mogoče hitro uvideti tako v drznih, suverenih poklicnih odločitvah v razponu najrazličnejših nalog od urbanizma, mimo posamičnih arhitektur do najmanjših predmetov in tiskov kot v suverenem odnosu do svetovne arhitekturne dediščine. S svojim obsežnim opusom je pri Slovencih po eni strani zapolnil primanjkljaj v klasični in sploh zgodovinski arhitekturi, po drugi obudil čut za monumentalnost in sploh za veliko merilo, ki pritiče zlasti prestolnicam. S tem pa je položil dovolj velik in zdrav temelj za to, da se morejo Slovenci kot narod poistiti s svojim prostorom in njegovo kulturo ter se sproščeno ozreti v prihodnji razvoj umetnosti in kulture, za katera je bil sam najboljši zgled iskanja najrazličnejših ustvarjalnih možnosti.

 

Vredno se je ozreti po konceptih, ki jih je našel v preteklosti zlasti v klasični antiki. Eden ključnih vsebinskih in tudi arhitekturno pobudnih konceptov je njegova vizija Ljubljane kot Novih Aten, pri čemer je arhitekt pojem Aten kot države (polis) razširil na vso Slovenijo. Toda zamisel v ožjem pomenu mesta je izpeljal v Ljubljani, v mestu s še danes otipljivimi zgodovinskimi sloji. Tu je Emona, ki jo je izjemno cenil, ob njej srednjeveška Ljubljana z značilno srednjeveško zazidalno strukturo. Vanjo je vnesla nekatere novosti renesansa in jo delno preoblikovala, zagotovo še bolj barok z novimi višinskimi poudarki novih form, kot so zvoniki in njihovi zaključki, kupole. To je bil po antiki prvi večji vdor mediteranske kulture v dotlej pretežno severnjaško Ljubljano.

 

Že kot uveljavljajoči se arhitekt na Dunaju je skrbno spremljal nastanek popoteresne Ljubljane, ki so jo do določene mere uresničevali po Fabianijevem načrtu, v nekaterih potezah pa je ostala nedokončana. Po povratku v domovino je v vse zgodovinske sloje vpeljal svojo vizijo Ljubljane najprej s svojo mrežo osi kopne in vodne ter poprek  postavljenih osi, potem pa je sistematično, kjer je le mogel, postavljal svoje stavbe, zgradbe, mostove in številne povezovalne člene. Te zadevajo predvsem ožje mestno središče do tako imenovane Fabianijeve krožne ceste. Toda že s prvim urbanističnim načrtom iz l. 1928 je začrtal novo mestno mejo, v katero je zajel zlasti severna mestna predela Šiško in Bežigrad - s posebnim načrtom je podrobneje obdelal le bežigrajski predel, tako imenovani Svetokriški okraj. V vse tri ključne mestne dele v Center, Šiško in Bežigrad je opremil s sodobnimi prispodobami temeljnega atenskega stavbnega inventarja. Toda arhitekturni jezik, ki ga je za vse navedeno uporabil, paradoksalno, ni klasičen. Prej bi mogli reči, da je uporabil oblike iz zelo različnih virov, katerih edini skupni imenovalec je tako imenovana mediteranska matrica, ki sestoji iz preoblikovanih antičnih prvin, renesančnih, baročnih, beneških, kraških, dalmatinskih, vendar vselej preoblikovanih; nikoli ni uporabil povsem čistega posnetka, citata kateregakoli izvora. Če tezo o jeziku, s katerim je naš arhitekt  uresničeval svoje Nove Atene še priostrimo, je treba prisluhniti tezi, ki prihaja iz tujine, ki pravi, da so njegove forme duhovite, humorne z občasno prikrito erotično konotacijo, skratka subverzivne.

 

Zakaj gre? Jezik, ki so ga uporabile elite nastajajočih nacionalnih držav od konca 18. do konca 19. stoletja in še čez je klasicizem. Treba se je le ozreti le v Združene države Amerike po Deklaraciji o neodvisnosti, v Francijo po meščanski revoluciji leta 1789, Nemčijo, Bavarsko, Italijo v 19. stoletju, morda še kam. On pa je s preoblikovanjem posebej klasičnih oblik, torej s preoblikovanjem jezika oblasti, jezika podrejanja, te zanikal, razveljavil, da je mogel svoje Nove Atene kot prostor izročiti meščanom in tujim obiskovalcem kot dar demokratične razprave in kulturnega sobivanja.

 

Drugi pomemben koncept, ki zadeva antiko in njen svet form, je njegov način vzgoje arhitektov. Tega je začel razvijati že v praški šoli in je do neke mere izpopolnjenega nadaljeval v Ljubljani najprej na Stari tehniki, potem na šoli na Grabnu. Jedro njegovega učenja arhitekture je bilo, da se je treba učiti pri antiki. Vendar mu pri tem ni šlo zgolj za metodo, za samo tehniko izpopolnjevanja risbe, za natančnost poteze, ki izpelje na stebrih antični entazis v popolnih razmerjih, ki stebre, arhitrave, loke, ostrešja pravilno osenči ipd. Profesor je postavil takšen način vzgoje, ki seveda naredi arhitektovo roko za voljno orodje, a tudi na etični temelj. Znan je njegov izrek, ko nekje pravi " … Samo tako nam bo mogoče vrniti tribut, ki smo ga prejeli od Romanov in Germanov …". Tu je imel seveda v mislih vse Slovane, njegov poziv velja najpoprej Čehom in Slovencem. Bil je prepričan in je tako vseskozi tudi deloval, da mora postati antika temelj za oblikovanje slovenskega narodnega sloga v arhitekturi. Neredko so mu zato sodobniki očitali, zlasti zapriseženi modernisti, prav ta njegov klasicizem. Toda vprašati se je treba, ali je sploh šlo za klasicizem?

 

Vse prej kot to! Arhitekt je z moderno redukcijo klasičnih form (simbol zanje je seveda steber) predvsem pa z njihovim kombiniranjem v nove sestave, ustvarjal vsakič nove, sodobne stvaritve. Z njimi je zlasti v 20. letih prejšnjega stoletja ustvarjal naravnost ekspresivne učinke, še več, brez zadrege ga je mogoče prepoznati za ekspresionističnega arhitekta, torej modernega, vendar ne modernista v ožjem pomenu besede. Ali po besedah, ki jih je izrekel Josip Vidmar ob njegovem odprtem grobu: "Plečnik ni bil revolucionar, a je bil zmerom nov."

 

K temu bi mogli dodati, da arhitekt za svoje strukturno nove stvaritve ni potreboval radikalno novega jezika. Bil je največji zagovornik antike, študija po antiki, je bil hkrati njen največji zanikovalec, kršilec antičnih oblikovnih postulatov. Težko bi našli večji paradoks v zgodovini arhitekture, ne samo slovenske, kar je opazil ob njegovi prvi obsežnejši predstavitvi leta 1968 Nace Šumi:

 

"Plečnik je bil uresničil torej na videz nemogoče, bil je pionir moderne arhitekture in hkrati avtor najobsežnejšega opusa 'historične' arhitekture med nami in ne samo med nami. Nobena ocena ne bo mogla mimo njegovega 'dvojnega' obraza, zakaj najbolj zanimiv in najbolj izviren je prav takrat, kadar zvenita obe struni."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923