Komentar

Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!

Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

03.08.2019 22:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Gabriele d'Annunzio   Reka   Italija   fašizem   futurizem   nacionalizem   Mussolini

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom.

Nič - nikakor ne razumem kot uničevanje, kot ničenje. V umetnosti se vse bohoti ali pa ždi v - niču. Vse je onstran dobrega in zla. V mojem spojnem mehanizmu, kjer se spaja živo z neživim, zlo ni nikakor dejavnost niča! Nič je podoben našemu stanju pred rojstvom, je najprej izhodišče in takoj zatem povratek vanj. Tisti, ki pa ostanejo v živem, so v položaju vrednotenja ali prevrednotenja tistih, ki so bili na svetu. Vsi, čisto vsi smo zapisani takšnim stanjem, tako umetniki kot neumetniki, nihče jim ne more ubežati.

 

Nič v živem je samo dokaz, da ni dokončne resnice navkljub naši kljubovalnosti, naši živosti dopovedovanja. V živo igro se vrnemo vsi ali nihče! Vse, kar bom danes komentiral, izhaja iz moje neusmiljene potrebe po apologiji umetniškega dejanja, ki ima svojo lastno identiteto in možen model udejanjanja, vsega ostalega se ne dotikam, ne vrednotim, ne ocenjujem. V hitrem zamahu bom pogledal v eno najbolj komplesknih situacij v svetu umetnosti, proglasitev umetniške, revolucionarne republike Gabriela d' Annunzia na Reki leta 1919. Obhajamo njeno stoletnico nastanka in devetindevetdesetletnico njenega propada. Te dni je v Trstu razstava enega najbolj ekscesnih trenutkov XX. stoletja v umetnosti, zavzetje Reke in njena proglasitev za anarhistično Republiko ljubezni.

 

 

D'Annunzio z italijanskimi oficirji in vojaki na Reki leta 1919.

 

 

Mogoče ste opazili, da se v svojih komentarjih zadržujem, da ne bi preveč glorificiral futurizma, navkljub njegovemu ogromnen pomenu, da potenciram pomen konstruktivizma in suprematizma samo zato, ker sta bila ingeniozen etičen odgovor na futuristični nezavedni nacionalizem. Tega stilnega fenomena se dobro zaveda slovenska inteligenca v zamejskem svetu. Toda umetnost ima na srečo drugačna merila od vseh ostalih kazalnikov sveta. V zgodovinski znanosti ima umetnost pozicijo pomožnega vira, ki naj bi nam pomagala razumeti čas. Sam pa menim, da je v zgodovini umetnosti nameščena ontolška resnica sveta. Nekaterim umetnostnim zgodovinarjem se ji je uspelo približali, se je dotakniti. A v obeh, tako v zgodovini kot v zgodovini umetnosti, mora biti nameščena zgodovinska distanca. Sto let je že dovolj, da se zgodovinska distanca uveljavi, čeprav mogoče v primeru umetnika Gabriela d'Annunizia le ni dovolj. Umetnik problematizira in gradi zahtevno celoto, ideolog pa poenostavlja samo zato, da bi bil široko sprejemljiv. Gabriele d 'Annunzio ni nikoli poenostavljal, vedno se je zapletal tudi, ko je šlo za vprašanje patriotizma, ki ga je vehementno mešal s heroizmom.

 

Avtor razstave Giordano Bruno Gueri je zapisal: Reški podvig ni bil fašistično dejanje, saj Gabriele d 'Annunzio ni bil del fašističnega gibanja. Reški podvig se je sprožil zaradi iredentizma in nacionalizma, tako je postal projekt družbene, politične in kulturne revolucije za obnovo in razvoj demokracije.

 

A glede na razvoj nadaljnih zgodovinskih dogodkov bi lahko brez slabe vesti zapisali parfrazo: Reški podvig je bil navkljub vsemu fašistično dejanje, saj je bil Gabriele d 'Annunzio velik navdih za fašistično gibanje. Postal je model razvoja fašistične družbe. Res pa je, da Gabriele d'Annunzio ni imel fašistične članske izkaznice!

 

Avtorju razstave sporočam z besedami izvrstne romanopiske Daše Drndič: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja! Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

Estetika ekscesa: Gabriele d'Annuznio je bil romanopisec, pesnik in dramatik, bil je anarho-socialist in pseudo-aristokrat. Neusmiljeno je trošil s svojo orkansko potratnostjo ideologa osebni šarm umetnika. Bil je vsestransko nadarjen predvsem za umetnost, obvladal pa je tudi militantno umetnost zapeljevanja in osvajanja. Zaljubljen je bil v uniforme. Po mojem bi najraje dneve in dneve kreiral vojakom uniforme.

 

 

Anarhistični Paraf in Mišimin paradoks

 

Redko se zgodi, da je izvrsten umetnik hkrati tudi častilec vojnega ustroja, a včasih se to le zgodi. Gabriele d'Annunzio je bil zagotovo eden izmed njih. Bil je intenzivna duhovna spodbuda za množico mladih revolucionarnih umetnikov na začetku XX. stoletja. Obseden je bi s svojimi ideali, nesramno jih je razkazoval, divjal je z njimi po evropskih prestolnicah samo zato, da se ne bi imel časa pogledalti v ogledalo.

 

Vzporednica: tako kot želijo sovražni ciniki zmanjšati pomen desetdnevne vojne za Slovenijo z besedno zvezo "desetdnevna opereta", tako želijo antikomunisti in antifašisti proglasiti d'Annuzijevo revolucijonarno republiko ljubezni z besedno zvezo "komična opera z bežanjem". Vse to bi bilo res, če to ne bi bila umetniška intervencija, blizu tistemu, kar se bo štirideset let kasneje imenovalo v umetnosti konceptualna ali situacionistična internacionala. Seveda je bila meja pri d'Annuzniu med resničnostjo in umetniško obliko, ki jo je zvesto medijsko spremljal New York Times, tako rahla, da je bila skoraj že nevidna. Vsekakor ni nagovarjal italjanskega nacionalizma ulice, temveč je pozival frajgajste (svobodne duhove) na barikade nemogoče republike. Vedno je tako, da vsaka vpletena stran piše po svoje zgodovino, svojo resnico. Zgodovina umetnosti pač svojo. Sam stojim na strani zgodovine umetnosti!

 

 

D'Annunzio je bil zaljubljen v vojaške uniforme.

 

 

Digresija: Ko v primeru rušenja spomenikov zgodovinskim osebnostim, okrog katerih ne obstaja konsenz o njihovem pomenu, obstaja dilema, ali se skulptura odstrani ali ne, sam stojim na poziciji, da je nujno potrebno poleg nje postaviti še eno, identično. Menim da je nujno, da v takšnem primeru spomenik dobi svojega dvojnika! Namreč: če se ga poruši, se poruši umetniško delo, če pa se ga ne poruši, se uveljavljajo tiste vrednote, ki jih je zastopal portretiranec. Z dvema je dilema očitna. Konec digresije!

 

 

Poet in profet

 

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom. Gabriele d'Anunnzio je živel od upanja in upnikov ter udejanjanja svojih idealov. Menim, da tudi Gabriele d'Anunnzio potrebuje spomenik za svoja umetniška dejanja. Sam bi mu postavil tako v Trstu kot na Reki dvakrat dva identična spomenika. Šele ko bi stala dva identična spomenika, takrat bi nastopila razlika med dobrim in zlom. Dvojnik bi tako postal točka razprave, tako bi se izognili večni zanki drame.

 

In zdaj nastopi vrh današnjega komentarja. Bodite pozorni, za kaj se je d'Annunzio zavzemal v svoji ustavi: enakopravnost vseh ras, enakopravnost žensk in moških, zavzemal se je svobodno ljubezen, prakticiranje naturizma povsod ob vseh priložnostih, prakticiranje joge povsod in vedno, za homoseksualnost kot čisto radost sveta, za vse oblike duhovnih praks, ki lahko osvobodijo človeka od vseh cerkev sveta.

 

V njegovi ustavi je bila zapisana verska svoboda, ločitev od partnerja, pomoč brezposelnim in revnim, zavzemanje za javne šole, odškodnina v primeru sodne napake, nedotakljivost stalnega prebivališča.

 

Njegova ustava je bila dramski tekst, na osnovi katere je kasneje uprizoril Vittoriale in uprizarjal  heroizme vseh vrst po Kapitaliji. Operacije nekritičnega razkrivanja stvarnosti je opravljal z umetniškimi akcijami. Bil je zagotovo eden prvih umetniških akcionistov. Na koncu prve svetovne vojne se je odpravil z letalom bombardirat Dunaj s svojo poezijo. Dobesedno! Zakaj bi na tem svetu bil le triumf volje in življenja, zakaj ne bi bil prisoten tudi triumf smrti. Zakaj ne bi bombardiral nesrečnikov s poezijo, s svojimi patriotskimi monolgi, kot zaključnimi fazami nesmislenih dialogov. V njegovem značaju je bil velik paradoks. Umetnost mora predstavljati čez svetno prakso. On pa je z glorificiranjem vojne in s pozivanjem na krvava klanja vstopal v realnost. To pa ni nič, ampak zlo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
0
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
17
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,521
02/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,743
03/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,259
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,345
05/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,560
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,713
07/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,662
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,276
09/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,763
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 944