Komentar

Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!

Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

03.08.2019 22:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Gabriele d'Annunzio   Reka   Italija   fašizem   futurizem   nacionalizem   Mussolini

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom.

Nič - nikakor ne razumem kot uničevanje, kot ničenje. V umetnosti se vse bohoti ali pa ždi v - niču. Vse je onstran dobrega in zla. V mojem spojnem mehanizmu, kjer se spaja živo z neživim, zlo ni nikakor dejavnost niča! Nič je podoben našemu stanju pred rojstvom, je najprej izhodišče in takoj zatem povratek vanj. Tisti, ki pa ostanejo v živem, so v položaju vrednotenja ali prevrednotenja tistih, ki so bili na svetu. Vsi, čisto vsi smo zapisani takšnim stanjem, tako umetniki kot neumetniki, nihče jim ne more ubežati.

 

Nič v živem je samo dokaz, da ni dokončne resnice navkljub naši kljubovalnosti, naši živosti dopovedovanja. V živo igro se vrnemo vsi ali nihče! Vse, kar bom danes komentiral, izhaja iz moje neusmiljene potrebe po apologiji umetniškega dejanja, ki ima svojo lastno identiteto in možen model udejanjanja, vsega ostalega se ne dotikam, ne vrednotim, ne ocenjujem. V hitrem zamahu bom pogledal v eno najbolj komplesknih situacij v svetu umetnosti, proglasitev umetniške, revolucionarne republike Gabriela d' Annunzia na Reki leta 1919. Obhajamo njeno stoletnico nastanka in devetindevetdesetletnico njenega propada. Te dni je v Trstu razstava enega najbolj ekscesnih trenutkov XX. stoletja v umetnosti, zavzetje Reke in njena proglasitev za anarhistično Republiko ljubezni.

 

 

D'Annunzio z italijanskimi oficirji in vojaki na Reki leta 1919.

 

 

Mogoče ste opazili, da se v svojih komentarjih zadržujem, da ne bi preveč glorificiral futurizma, navkljub njegovemu ogromnen pomenu, da potenciram pomen konstruktivizma in suprematizma samo zato, ker sta bila ingeniozen etičen odgovor na futuristični nezavedni nacionalizem. Tega stilnega fenomena se dobro zaveda slovenska inteligenca v zamejskem svetu. Toda umetnost ima na srečo drugačna merila od vseh ostalih kazalnikov sveta. V zgodovinski znanosti ima umetnost pozicijo pomožnega vira, ki naj bi nam pomagala razumeti čas. Sam pa menim, da je v zgodovini umetnosti nameščena ontolška resnica sveta. Nekaterim umetnostnim zgodovinarjem se ji je uspelo približali, se je dotakniti. A v obeh, tako v zgodovini kot v zgodovini umetnosti, mora biti nameščena zgodovinska distanca. Sto let je že dovolj, da se zgodovinska distanca uveljavi, čeprav mogoče v primeru umetnika Gabriela d'Annunizia le ni dovolj. Umetnik problematizira in gradi zahtevno celoto, ideolog pa poenostavlja samo zato, da bi bil široko sprejemljiv. Gabriele d 'Annunzio ni nikoli poenostavljal, vedno se je zapletal tudi, ko je šlo za vprašanje patriotizma, ki ga je vehementno mešal s heroizmom.

 

Avtor razstave Giordano Bruno Gueri je zapisal: Reški podvig ni bil fašistično dejanje, saj Gabriele d 'Annunzio ni bil del fašističnega gibanja. Reški podvig se je sprožil zaradi iredentizma in nacionalizma, tako je postal projekt družbene, politične in kulturne revolucije za obnovo in razvoj demokracije.

 

A glede na razvoj nadaljnih zgodovinskih dogodkov bi lahko brez slabe vesti zapisali parfrazo: Reški podvig je bil navkljub vsemu fašistično dejanje, saj je bil Gabriele d 'Annunzio velik navdih za fašistično gibanje. Postal je model razvoja fašistične družbe. Res pa je, da Gabriele d'Annunzio ni imel fašistične članske izkaznice!

 

Avtorju razstave sporočam z besedami izvrstne romanopiske Daše Drndič: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja! Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

Estetika ekscesa: Gabriele d'Annuznio je bil romanopisec, pesnik in dramatik, bil je anarho-socialist in pseudo-aristokrat. Neusmiljeno je trošil s svojo orkansko potratnostjo ideologa osebni šarm umetnika. Bil je vsestransko nadarjen predvsem za umetnost, obvladal pa je tudi militantno umetnost zapeljevanja in osvajanja. Zaljubljen je bil v uniforme. Po mojem bi najraje dneve in dneve kreiral vojakom uniforme.

 

 

Anarhistični Paraf in Mišimin paradoks

 

Redko se zgodi, da je izvrsten umetnik hkrati tudi častilec vojnega ustroja, a včasih se to le zgodi. Gabriele d'Annunzio je bil zagotovo eden izmed njih. Bil je intenzivna duhovna spodbuda za množico mladih revolucionarnih umetnikov na začetku XX. stoletja. Obseden je bi s svojimi ideali, nesramno jih je razkazoval, divjal je z njimi po evropskih prestolnicah samo zato, da se ne bi imel časa pogledalti v ogledalo.

 

Vzporednica: tako kot želijo sovražni ciniki zmanjšati pomen desetdnevne vojne za Slovenijo z besedno zvezo "desetdnevna opereta", tako želijo antikomunisti in antifašisti proglasiti d'Annuzijevo revolucijonarno republiko ljubezni z besedno zvezo "komična opera z bežanjem". Vse to bi bilo res, če to ne bi bila umetniška intervencija, blizu tistemu, kar se bo štirideset let kasneje imenovalo v umetnosti konceptualna ali situacionistična internacionala. Seveda je bila meja pri d'Annuzniu med resničnostjo in umetniško obliko, ki jo je zvesto medijsko spremljal New York Times, tako rahla, da je bila skoraj že nevidna. Vsekakor ni nagovarjal italjanskega nacionalizma ulice, temveč je pozival frajgajste (svobodne duhove) na barikade nemogoče republike. Vedno je tako, da vsaka vpletena stran piše po svoje zgodovino, svojo resnico. Zgodovina umetnosti pač svojo. Sam stojim na strani zgodovine umetnosti!

 

 

D'Annunzio je bil zaljubljen v vojaške uniforme.

 

 

Digresija: Ko v primeru rušenja spomenikov zgodovinskim osebnostim, okrog katerih ne obstaja konsenz o njihovem pomenu, obstaja dilema, ali se skulptura odstrani ali ne, sam stojim na poziciji, da je nujno potrebno poleg nje postaviti še eno, identično. Menim da je nujno, da v takšnem primeru spomenik dobi svojega dvojnika! Namreč: če se ga poruši, se poruši umetniško delo, če pa se ga ne poruši, se uveljavljajo tiste vrednote, ki jih je zastopal portretiranec. Z dvema je dilema očitna. Konec digresije!

 

 

Poet in profet

 

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom. Gabriele d'Anunnzio je živel od upanja in upnikov ter udejanjanja svojih idealov. Menim, da tudi Gabriele d'Anunnzio potrebuje spomenik za svoja umetniška dejanja. Sam bi mu postavil tako v Trstu kot na Reki dvakrat dva identična spomenika. Šele ko bi stala dva identična spomenika, takrat bi nastopila razlika med dobrim in zlom. Dvojnik bi tako postal točka razprave, tako bi se izognili večni zanki drame.

 

In zdaj nastopi vrh današnjega komentarja. Bodite pozorni, za kaj se je d'Annunzio zavzemal v svoji ustavi: enakopravnost vseh ras, enakopravnost žensk in moških, zavzemal se je svobodno ljubezen, prakticiranje naturizma povsod ob vseh priložnostih, prakticiranje joge povsod in vedno, za homoseksualnost kot čisto radost sveta, za vse oblike duhovnih praks, ki lahko osvobodijo človeka od vseh cerkev sveta.

 

V njegovi ustavi je bila zapisana verska svoboda, ločitev od partnerja, pomoč brezposelnim in revnim, zavzemanje za javne šole, odškodnina v primeru sodne napake, nedotakljivost stalnega prebivališča.

 

Njegova ustava je bila dramski tekst, na osnovi katere je kasneje uprizoril Vittoriale in uprizarjal  heroizme vseh vrst po Kapitaliji. Operacije nekritičnega razkrivanja stvarnosti je opravljal z umetniškimi akcijami. Bil je zagotovo eden prvih umetniških akcionistov. Na koncu prve svetovne vojne se je odpravil z letalom bombardirat Dunaj s svojo poezijo. Dobesedno! Zakaj bi na tem svetu bil le triumf volje in življenja, zakaj ne bi bil prisoten tudi triumf smrti. Zakaj ne bi bombardiral nesrečnikov s poezijo, s svojimi patriotskimi monolgi, kot zaključnimi fazami nesmislenih dialogov. V njegovem značaju je bil velik paradoks. Umetnost mora predstavljati čez svetno prakso. On pa je z glorificiranjem vojne in s pozivanjem na krvava klanja vstopal v realnost. To pa ni nič, ampak zlo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,705
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,393
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,113
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 817
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,968
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 532