Razkrivamo

Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Taisti Evropejci, ki so v osemdesetih letih 20. stoletja prav zaradi takšnih jedrskih raket tako goreče protestirali na ulicah in trgih zahodnoevropskih mest.

08.08.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   oboroževalna tekma   ZDA   Sovjetska zveza   Rusija   Donald Trump   Vladimir Putin   NATO   jedrske rakete   Evropa   INT pogodba   Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty

Foto: Wikimedia

Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za evropsko varnost; Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket, kar lahko vodi k nadaljnjemu slabšanju odnosov z Natom. Decembrski vrh Nata v Londonu bo zato mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo.

Drugega avgusta je prenehala veljati pogodba med Združenimi državami in Rusijo o nuklearnem orožju srednjega dosega (t.i. INF ali The Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty). Leta 1987 sta jo podpisala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski generalni sekretar Mihail Gorbačov. To je bil velik dosežek, še posebno pomemben za nas Evropejce. Pogodba je bila namreč eden od temeljnih kamnov evropske varnosti. Obe velesili sta morala v skladu s sporazumom z evropskih tal še v času hladne vojne odstraniti in uničiti vse svoje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Sovjetskih je bilo za tisoč več kot ameriških. Vzpostavljen je bil tudi nadzor na terenu. Res pa, da pogodba ni zajela nuklearnega orožja na podmornicah in bombnikih.

 

Pogodbo je najprej odpovedal ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin je s svoje strani z enakim korakom sledil takoj naslednji dan. Američani so kot formalni razlog navajali vztrajno rusko kršitev pogodbe. Obtožbe (več kot trideset skupaj) je bilo na ameriški strani slišati še posebno od leta 2014 dalje. Konkretno je šlo za rusko raketo SSC-8 oziroma 9M729, kot se tudi imenuje. Zaradi njene mobilnosti jo je težko odkriti.

 

Ruska stran, ki je v pogodbi INF - ta ji je bila trn v peti - nasledila Sovjetsko zvezo, je izdelavo in testiranje omenjenih raket sprva zanikala. Potem pa le priznala in pri tem poudarjala, da je njihov domet nekaj deset kilometrov manj od 500 kilometrov. Danes naj bi jih imela, in to razmeščenih, že okoli sto. Do svojih ciljev, evropskih mest, rabijo manj kot deset minut. Pri tem je Rusija s svoje strani za kršitev pogodbe obtožila Američane. Ti so namreč na evropskih tleh vzpostavili Natovo protiraketno obrambo pred iranskimi izstrelki. Po ruskem prepričanju bi se njena defenzivna raba lahko hitro prelevila v ofenzivno. Rusi so Američane za nameček, ker so pogodbo formalno odpovedali prvi, licemerno obtožili še za grobarje pogodbe. Očitno je tako Rusom kot Američanom kar pogodu, da imata v odsotnosti pogodbe proste roke pri modernizaciji svojih nuklearnih sil. Mimogrede: ta pogodba je zavezovala samo njiju, ne pa recimo Kitajske, kar je tako Američanom kot Rusom šlo že nekaj časa v nos.

 

Obstaja pa tudi bojazen, da ZDA in Rusija čez dve leti ne podaljšata veljavnosti nove START pogodbe (iz leta 2011), ki omejuje njune strateške nuklearne sile (vsaka ima po 1550 operativnih kosov). Tudi tu pogodba zavezuje samo njiju, ne pa preostalih sedem držav imetnic nuklearnega orožja. V primeru tudi njenega prenehanja ne bo obstajala nobena mednarodna pogodba, ki bi tako ali drugače omejevala nuklearne sile v krepitvi njihovih nuklearnih zmogljivosti!

 

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove nuklearne oboroževalne tekme še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Slednji so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi omenjenih raket z nuklearnimi glavami na ulicah.

 

 

Evropa dve leti pred začetkom konca komunizma: Jedrskih raket srednjega dosega ni manjkalo, med zvezo NATO in Varšavskim paktom pa so stale nevtralne Švedska, Finska in Avstrija ter neuvrščena Jugoslavija (vir).

 

 

Zadeva bi nas vendarle morala skrbeti, predvsem nas Evropejce. Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za našo evropsko varnost in napore za brzdanje nuklearne oboroževalne tekme. Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket. To kaj lahko vodi k nadaljnjemu poslabšanju njenih odnosov z Natom. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga bo ta odgovoril (zaenkrat) s konvencionalnimi protiukrepi zračne in protiraketne obrambe in ukrepi na področju nadzora in obveščevalnih dejavnosti. Natova protiraketna obramba je bila do sedaj namenjena prestrezanju iranskih raket. Ne gre seveda izključiti tudi posodabljanja in preusmerjanja raketnih sistemov posameznih držav članic zavezništva. ZDA so s svoje strani že začele testirati rakete srednjega dometa. Da jih bodo razporedile na svojem kontinentu ni smiselno. V poštev prideta torej Evropa in Azija.

 

Pred Evropejci se bo torej prej ali slej pojavilo vprašanje, ali in kje jih gostiti oziroma kdo bo nosil stroške. Po vsej verjetnosti se bo s tem v zvezi zastavljalo vprašanje prihodnjih čezatlantskih varnostnih povezav sicer. Decembrski vrh Nata v Londonu bo mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo. V interesu Evrope je vsekakor, da pride čim prej do novega dogovora o omejitvi nuklearnega orožja srednjega dosega oziroma še bolje - o njegovi odpravi.

 

Mednarodna skupnost bi se sicer morala pospešeno odločneje zavzemati za konstruktiven dialog med imetniki nuklearnega orožja (vsi skupaj razpolagajo z okoli 14.000 kosov), ki naj bi relativno hitro privedel do vseobsežnega dolgoročnega dogovora. Dogovora, ki bi omejil ali celo odpravil posamezne vrste nuklearnega orožja in preprečil nadaljnjo oboroževalno tekmo. Najbrž je utopično pričakovati, da bi prišlo do dogovora med prav vsemi (na kar denimo kažejo trenutni zapleti s Severno Korejo), vendar se zdi dogovor v trikotniku ZDA-Rusija-Kitajska bistven.

 

ZDA in Rusija (oziroma Sovjetska zveza) sta v preteklosti že dokazali, da je dogovor možen. Kitajska se v teh pogajanjih zaenkrat ne vidi. Njen arzenal naj bi bil po njenem mnenju daleč manjši od ameriškega in ruskega oziroma od njunega morebitnega dogovora. Kitajska naj bi tako trenutno imela na kopnem okoli sto medcelinskih raket, na katerih pa v mirnem času naj ne bi bilo nameščenih nuklearnih konic. Poleg 20 strateških bombnikov z nuklearno oborožitvijo ima še 48 nuklearnih raket na podmornicah. Več ima raket srednjega dosega (okoli 100), z nadaljnjo modernizacijo vojske naj bi jih imela v prihodnjih letih še več. Če gre za odgovorno članico mednarodne skupnosti, kot se predstavlja, potem se Kitajska svojemu sodelovanju v večstranski nuklearni pogodbi ne bo mogla izogniti.

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
6
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.341
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.931
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.543
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.906
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 706
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920