Komentar

Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat

Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo zelo razburjenih os. Zapletel se je v polemiko z zagovorniki migracij in - Indijancev. Turkovo izhodišče dobro povzema tvit: "Tistih plemen, držav, civilizacij, ki se niso uprle vdoru tujcev, ni več."

09.08.2019 21:49
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Žiga Turk   migracije   Indijanci   Amerika   kalifat   Slovenija   Evropa

Kalifat je ime neformalne vojske organizatorjev nezakonitih transportov in prehodov, ki so med drugim odkrili ranljivosti schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško.

V članku Migracije spreminjajo svet na boljše (portal Domovina, 4. avgusta 2019, vir) Žiga Turk odgovarja romantičnim in ne ravno dobrohotnim nasprotnikom: " … Uspešne migracije so tiste, kjer sposobnejša kultura izpodrine manj sposobno. Npr. evropska indijansko v Ameriki … Neuspešne pa tiste, kjer se domačini ubranijo osvajalcev. Npr. Otomanov v avstrijske dežele. 'Uspešnost' seveda nima nobene moralne konotacije. Če je nekaj uspešno, ne pomeni, da je prav." Med napadi na Turka se je znašla tudi pobuda, naj ljubljanska univerza zoper njega uvede nekakšno preiskavo oz. ga vrže iz službe. V osjem gnezdu menijo, da kakršnekoli migracije "spreminjajo svet na boljše", in da Turk "časti genocid nad Indijanci".

 

Argumenti Turkovih nasprotnikov vsebujejo nekaj zadreg.

 

1. Najprej zgodba o Indijancih. Če so migracije a priori koristne, potem je bilo koristno tudi priseljevanje Evropejcev v Ameriko. To priseljevanje je bilo zares neusmiljeno in za današnje razmere nesprejemljivo. Vendar naše izjave in kritike ne bodo spremenile zgodovinskih dejstev. Bolj smiselno je razmišljati o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Amerika od ZDA do Mehike in Venezuele. Ni mogoče izključiti hipoteze, da se današnji Američani bojijo, da bi njim kdo naredil kaj podobnega, kot so oni storili Indijancem. S tem pa ni rečeno, da imajo migranti iz Južne ali Srednje Amerike a priori prav, in da Američani nimajo pravice varovati svojega ozemlja in premoženja na način, ki se jim zdi najbolj primeren in učinkovit. Američani so navsezadnje postavili nekatera bistvena merila za varovanje človekovih pravic, ki veljajo za ves svet in tudi zanje.

 

2. Majhni narodi in slabotna plemena se praviloma prilagodijo močnejšim, se asimilirajo, prevzamejo njihov jezik … Morda potuhnjeno čakajo, da bo z njihovimi nasprotniki obračunal kdo drug, postanejo revolucionarji, teroristi itn. Pred Indijanci so bili v srednjem veku subjekt in predmet priseljenskih valov slovenski predniki Karantanci. Kot beremo v znani Konverziji Bavarcev in Karantancev (870 n. št.), so se na ozemlje, kjer je danes Slovenija, priseljevala in na njem spodrivala različna ljudstva. Naval kristjanov proti starovercem in staroselcem je opisal France Prešeren v Krstu pri Savici ("kri prelita po Kranji Korotanji napolnila bi jezero"). Nekatere značajske poteze, kot je prilagodljivost oz. konvertibilnost, so Slovenci ohranili do današnjih dni, posebno tragično preizkušnjo pa je predstavljala komunistična revolucija med II. svetovno vojno. Tudi ali predvsem po njej so naši predniki omahovali med upornostjo in prilagodljivostjo, kar je rešitev slovenskega problema odložilo do osamosvojitve leta 1991. Takrat smo se dokončno zavedeli, da narodov, ki se niso uprli vdoru tujcev, ni več. Po vstopu v EU in Nato (2004) je bil dosežek dvojno zavarovan. Slovenska država je najboljša varnostna naprava zoper morebitne nove vdore in napade.

 

3. Pri Turkovi polemiki seveda ne gre za Indijance ali za človekoljubje. V nasprotju z uradnimi stališči in dojemanjem javnosti tudi ne gre za napad t.i. nevladnih organizacij in zunajparlamentarnih skupin na oblast. Slovenske nevladne organizacije, ki jih - mimogrede povedano - večinoma in bogato financira slovenska vlada, so zanjo zelo koristne, saj počnejo prav tisto, kar bi rade počele koalicijske stranke same (predvsem SD in Levica), vendar jih ovirajo različni zakoni, predpisi in evropske direktive. Pri tem je mogoče ugotoviti da Junckerjeva komisija na področju migracij ni bila najbolj uspešna in da je dopuščala ravnanje proti lastnim uredbam in zakonom, kot sta schengenski sistem in dublinska uredba. Za kaj torej gre? V zagovor nevladnim organizacijam je mogoče reči, da pogosto ne vedo, za kaj gre; da jih ženejo humanitarna čustva in ideološki vzor(c)i. Po drugi strani jih je mogoče zavrniti z ugotovitvijo, da postajajo nekakšna peta kolona svetovnega protizahodnega migrantskega gibanja, ki bi ga - zavedajoč se poenostavitve in za boljše razumevanje - lahko imenovali migrantski kalifat.

 

4. Če uporabimo besednjak, ki ga dobro razumejo zagovorniki migrantov, bi rekli, da posamezna dejanja in dejavnike migracijskega gibanja vodi oz. povezuje nevidna roka kalifata. Kalifat je metafora za dogodke od utapljanja migrantov iz severne Afrike v sredozemskem morju in obupanih ubežnikov/beguncev iz krajev, ki jih je prizadela bližnjevzhodna vojna; do podjetnih Afganistancev in Pakistancev, ki si obetajo udobno življenje na Zahodu. Kalifat je ime neformalne vojske organizatorjev nezakonitih transportov in prehodov, ki so med drugim odkrili ranljivosti schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško.

 

5. Države, v katerih vladata blaginja in demokracija, seveda sprejemajo in spoštujejo tujce, ki želijo postati njihovi državljani, vendar so za ta namen predpisani posebni postopki. Od prosilcev za državljanstvo (ali zaščito), ki se praviloma oglašajo na konzularnih predstavništvih, zahtevajo dokazila o nevarnostih za njihova življenja, ponekod potrdila o izobrazbi in premoženju, različna priporočila … Države preskušajo upravičenost prošenj in pobud za prehod meja. Tujci so upravičeni do prehoda meje, azila, sprejema v državljanstvo in spoštovanja predstavnikov ciljne države, če upoštevajo njena pravila, ki jih v zadnjem času tako pogosto omenjamo: pravno državo.

 

6. Žigi Turku sem poslal kratek in spodbuden komentar. Menil sem, da je na stežaj odprl Pandorino skrinjico. Bistvena naloga staroselcev, sem napisal, je zdržati naval priseljencev. Slovenci, sem napisal, smo leta 1991 zdržali in zavrnili napad JLA. Zdaj se je peta kolona migrantskega kalifata tako okrepila (ker si obeta podporo na volitvah), da ne vem več. Nekoč mi je francoski kolega de Villepin rekel: Il faut durer. Treba je trajati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
2
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.541
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.839
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.526
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.821
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.105
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.485
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.515
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 827
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745