Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

11.08.2019 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   Ljubljana   Gradišče   Emona   gimnazija   Gradec   Tomo Zupan   Jurij Šubic

Tistega januarja leta 1872 sta mati Helena in oče Andrej imela povsem drugačne skrbi. Ob šest in pol letni hčerki Mariji, ki so jo od malega klicali Maca in petletnem Andreju sta po mrtvorojenem tretjem otroku strahoma pričakovala novo dete. Bo otrok to pot živ in če bo živ, ali bo zdrav, sta se v dnevih pred Jožetovim rojstvom spraševala starša. Strah in skrb sta bila upravičena: Helena, ki so jo domači pravili Jela, je imela ob Jožetovem rojstvu že skoraj enainštirideset let, njen mož pa sedemintrideset. A ju je Jožetovo rojstvo, ki je tokrat minilo brez hujših zapletov, opogumilo, da sta čez čas spočela še enega sina, Janeza, ki se jima je rodil dobra tri leta pozneje leta 1875. Okolje, v katerem si je družina uredila svoj življenjski okvir, je bilo skromno. Čeprav je stal kompleks nizkih hiš in delavnic v ljubljanskem Gradišču, to je ob ulici, ki je potekala po prvotnem Cardo Maximusu antične Emone, in je vodila v razširjeno  mestno središče proti severu, je bilo to le predmestje z vsemi značilnostmi skromnih hiš, skladišč in delavnic. Pri Plečnikovih so tovrstna poslopja oklepala podolžno dvorišče z vodnjakom, medtem ko so se vrtovi raztezali na njihovi zahodni strani. Notranjščine se niso veliko razlikovale od malih kmečkih hiš v ljubljanski okolici. Običajno so imele obokano kuhinjo, ki se je držala večjega prostora ter male sobe, nanizane ob ozkem hodniku. Na njegovem koncu so manjša vrata vodila v stranišče, takšno preprosto s sedežno desko in luknjo, ki se je zapirala z okroglim lesenim pokrovom.

 

Ljubljana Jožetove zgodnje mladosti je živela v nekakšnem čudnem brezveterju, v nejasnem pričakovanju. Njeni zlati časi nekoliko izboljšanega blagostanja in močne kulturne rasti v 17. in 18. stoletju so minili. Nanje so spominjale številne cerkve, ki so jih pozidali povsem na novo ali baročno preoblekli. Z njimi tudi imenitnejše palače in manj imenitne meščanske hiše, ki so jih od znotraj preosnovali, na zunaj pa povsem prekrili z vznesenimi razkošnimi oblikami zrelega baroka. Napoleon je mesto naredil za prestolnico Ilirskih provinc, po njegovem padcu so v Ljubljani na kongresu najvišjih evropskih kronanih glav zastavili prihodnjo politično ureditev kontinenta. Južna železnica, ki jo je ukazala napeljati habsburška cesarska hiša z Dunaja v Trst, je Ljubljano dosegla v revolucionarnem letu 1848. Revolucionarno vrenje in železniški sunek sta jo nekoliko razburkala v njeni provincialni zaspanosti, medtem ko je podjetniški optimizem prignal v njeno okolico nekaj večjih industrijskih obratov. Ko je železniška povezava čez štiri leta segla do Trsta, se je njena vloga zlasti v gospodarskem oziru zmanjšala. Marsikdo je Ljubljano doživljal kot malo večjo vmesno železniško postajo.

 

Toda za navidezno otrplostjo dežele in mesta so se pripravljale daljnosežne spremembe. Slovensko narodno prebujenje, spočeto na revolucionarnem Dunaju med slovenskimi študenti, je spodbudilo množice, da so začele na velikih ljudskih zborovanjih zahtevati Zedinjeno Slovenijo. Dele dednih habsburških dežel, kjer živijo Slovenci na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in v Trstu so želeli videti združene v eni sami politični enoti - Sloveniji. Trije veliki ljudski shodi so se zgodili le kakšne tri, štiri leta pred Jožetovim rojstvom. Pojavili so se novi slovenski časniki, ki so prinašali v slovenske domove slovensko besedo, politične ideje in oblikovali narodno zavest.

 

Jožetova starša sta bila kot mnogi njima podobni preprosti ljudje, obrtniki, kmetje, mali trgovci … pa tudi duhovniki in mladi izobraženci del tega širokega ljudskega gibanja. V tistem času še ni bilo toliko ostrega političnega ločevanja med bolj konservativnimi katoličani in liberalnejšimi narodnjaki, tako da njegova globoko verna oče in mati nista čutila nasprotja med pogosto hojo k jutranji maši in večernim branjem liberalnega Slovenskega naroda. Jože si je mogel od mladega ob takšni drži staršev oblikovati jasno zamisel vernosti, duhovnosti, celo misticizma kot dragocene podlage za vsakršne simbolično zaznamovane arhitekturne naloge, po drugi strani pa ohranjati neobremenjen pogled tako na stvari, dogajanja, človeške nravi, kot na tehnične pridobitve in umetnostne premene svojega časa. Morda ga je prav ta zvedavost v zgodnji mladosti pripeljala v položaj, ki bi utegnil zapečatiti njegovo usodo v očetovi mizarski delavnici in ne bi nikoli mogel razviti talenta, ki je tičal v njem in ki se ga še sam kar dolgo ni zavedal; vsaj ne v vsej razsežnosti.

 

Kaj se je pravzaprav zgodilo? V tistih časih se je osnovno šolanje končalo s štirimi leti "ljudske šole", kakor se je imenovala. Jožetova starša sta bila dovolj razgledana, da sta hotela vse tri fante po končani ljudski šoli vpisati na klasično gimnazijo, da si pridobijo osnovo za univerzitetno izobrazbo. Najstarejši Andrej je bil uspešen gimnazijec in je šel po maturi na teologijo. Ko je jeseni leta 1882 začel obiskovati sedmi letnik gimnazije, je mlajši brat Jože vstopal v prvega. V drugem polletju je postalo povsem očitno, da bo Jože pogorel. Njegov razrednik, duhovnik in znani slovenist Tomo Zupan mu je sporočil: "Čez vas sem napravil križ!"  Razlog: Jože je bil še povsem nezrel za gimnazijo, saj je po lastnih besedah bolj opazoval obleko, brade, očala učiteljev in njihove kretnje, raje je risal po zvezkih, kot prepisoval s table. Za branje učbenikov ni zmogel potrebne potrpežljivosti …

 

Nekateri, ki so pobliže poznali razmere v družini, so menili, da ga mati razvaja, si zatiska oči in si ne prizna, da je fant pravzaprav len. Da bi sinu prihranil ponižanje pred sošolci in učitelji ob koncu šolskega leta, ga je oče predčasno izpisal z gimnazije. Vpeljal ga je v delo v svoji delavnici in je tako za vrsto let postal mizarski vajenec, "tischlerjunge", kot so take imenovali pod vplivom vsenavzoče uradne nemščine. V tem poklicu se je kar dobro znašel, da so ga mogli leta 1886 vpisati kar v drugi letnik triletne obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani. Uspešno ga je opravil, enako tudi tretjega. Toda zdaj sta starša pri njem opazila nekaj, kar ju je precej vznemirilo, še huje, vznevoljilo. Kadarkoli je prišel z dela, se je hitro kam izmuznil in skoraj vedno sta ga našla pri risanju, prerisovanju kakšnih smešnih likov iz revij ali humorističnih listov in njim podobnim. Oče je bil odločen in mu je, še vedno pod vtisom njegovega neuspeha z gimnazijo, prepovedal vsakršno posedanje in izgubljanje časa z risanjem. Ko prepovedi niso zalegle, mu je pobral svinčnike, peresa in kar na roko narejene pa z vrvico prešite skicirke ter jih zaklenil v skrinjo. On pa si je na tihem tako neskončno želel postati slikar!

 

Oče je postopoma sprevidel, da ga s prisilo ne bo mogel odvrniti od risanja in slikanja, tako da ga je nekega dne, ko ga je videl, kako zavzeto opazuje slikarja Jurija Šubica in njegove pomočnike pri delu na odrih v prezbiteriju cerkve sv. Jakoba, kar pustil tam, da se jih nagleda. Ni mu ušlo, s kakšnim zanimanjem je hodil po velikih in z dobrim pohištvom opremljenih sobanah ljubljanskih veljakov, ko so ga poklicali na dom za kakšno popravilo ali naročilo. Dolgo je vztrajal, da se bo pač moral sprijazniti z življenjem takšnim, kakršno je, s stvarnostjo mizarske delavnice, ki jo bo moral, hočeš nočeš naslediti in se mu je zdelo prav, da se je v tej smeri še dodatno izpopolnjeval. Tu se je očetu nasmehnila sreča. Kot prišlek iz notranjske Hotedršice si je leta 1880 pridobil ljubljansko meščanstvo in to predvsem zaradi solidnega opravljanja svoje obrti. Kot ljubljanski meščan se je tako mogel potegovati za dodelitev državne štipendije za svojega sina, ki je imel – to je bil pogoj -  opravljeno vajeništvo in končano obrtno šolo. Oblastni uradi so razumeli, da želi oče poskrbeti za nadaljevanje dobro vpeljane mizarske delavnice in so ga pri tem podprli. Sinu so namenili 300 goldinarjev letne podpore za šolanje na državni obrtni šoli v Gradcu; v štirih letih je to skupaj zneslo 1200 goldinarjev. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,299
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,140
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,778
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,650
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,573
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,035
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 570
09/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,815
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,567