Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

11.08.2019 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   Ljubljana   Gradišče   Emona   gimnazija   Gradec   Tomo Zupan   Jurij Šubic

Tistega januarja leta 1872 sta mati Helena in oče Andrej imela povsem drugačne skrbi. Ob šest in pol letni hčerki Mariji, ki so jo od malega klicali Maca in petletnem Andreju sta po mrtvorojenem tretjem otroku strahoma pričakovala novo dete. Bo otrok to pot živ in če bo živ, ali bo zdrav, sta se v dnevih pred Jožetovim rojstvom spraševala starša. Strah in skrb sta bila upravičena: Helena, ki so jo domači pravili Jela, je imela ob Jožetovem rojstvu že skoraj enainštirideset let, njen mož pa sedemintrideset. A ju je Jožetovo rojstvo, ki je tokrat minilo brez hujših zapletov, opogumilo, da sta čez čas spočela še enega sina, Janeza, ki se jima je rodil dobra tri leta pozneje leta 1875. Okolje, v katerem si je družina uredila svoj življenjski okvir, je bilo skromno. Čeprav je stal kompleks nizkih hiš in delavnic v ljubljanskem Gradišču, to je ob ulici, ki je potekala po prvotnem Cardo Maximusu antične Emone, in je vodila v razširjeno  mestno središče proti severu, je bilo to le predmestje z vsemi značilnostmi skromnih hiš, skladišč in delavnic. Pri Plečnikovih so tovrstna poslopja oklepala podolžno dvorišče z vodnjakom, medtem ko so se vrtovi raztezali na njihovi zahodni strani. Notranjščine se niso veliko razlikovale od malih kmečkih hiš v ljubljanski okolici. Običajno so imele obokano kuhinjo, ki se je držala večjega prostora ter male sobe, nanizane ob ozkem hodniku. Na njegovem koncu so manjša vrata vodila v stranišče, takšno preprosto s sedežno desko in luknjo, ki se je zapirala z okroglim lesenim pokrovom.

 

Ljubljana Jožetove zgodnje mladosti je živela v nekakšnem čudnem brezveterju, v nejasnem pričakovanju. Njeni zlati časi nekoliko izboljšanega blagostanja in močne kulturne rasti v 17. in 18. stoletju so minili. Nanje so spominjale številne cerkve, ki so jih pozidali povsem na novo ali baročno preoblekli. Z njimi tudi imenitnejše palače in manj imenitne meščanske hiše, ki so jih od znotraj preosnovali, na zunaj pa povsem prekrili z vznesenimi razkošnimi oblikami zrelega baroka. Napoleon je mesto naredil za prestolnico Ilirskih provinc, po njegovem padcu so v Ljubljani na kongresu najvišjih evropskih kronanih glav zastavili prihodnjo politično ureditev kontinenta. Južna železnica, ki jo je ukazala napeljati habsburška cesarska hiša z Dunaja v Trst, je Ljubljano dosegla v revolucionarnem letu 1848. Revolucionarno vrenje in železniški sunek sta jo nekoliko razburkala v njeni provincialni zaspanosti, medtem ko je podjetniški optimizem prignal v njeno okolico nekaj večjih industrijskih obratov. Ko je železniška povezava čez štiri leta segla do Trsta, se je njena vloga zlasti v gospodarskem oziru zmanjšala. Marsikdo je Ljubljano doživljal kot malo večjo vmesno železniško postajo.

 

Toda za navidezno otrplostjo dežele in mesta so se pripravljale daljnosežne spremembe. Slovensko narodno prebujenje, spočeto na revolucionarnem Dunaju med slovenskimi študenti, je spodbudilo množice, da so začele na velikih ljudskih zborovanjih zahtevati Zedinjeno Slovenijo. Dele dednih habsburških dežel, kjer živijo Slovenci na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in v Trstu so želeli videti združene v eni sami politični enoti - Sloveniji. Trije veliki ljudski shodi so se zgodili le kakšne tri, štiri leta pred Jožetovim rojstvom. Pojavili so se novi slovenski časniki, ki so prinašali v slovenske domove slovensko besedo, politične ideje in oblikovali narodno zavest.

 

Jožetova starša sta bila kot mnogi njima podobni preprosti ljudje, obrtniki, kmetje, mali trgovci … pa tudi duhovniki in mladi izobraženci del tega širokega ljudskega gibanja. V tistem času še ni bilo toliko ostrega političnega ločevanja med bolj konservativnimi katoličani in liberalnejšimi narodnjaki, tako da njegova globoko verna oče in mati nista čutila nasprotja med pogosto hojo k jutranji maši in večernim branjem liberalnega Slovenskega naroda. Jože si je mogel od mladega ob takšni drži staršev oblikovati jasno zamisel vernosti, duhovnosti, celo misticizma kot dragocene podlage za vsakršne simbolično zaznamovane arhitekturne naloge, po drugi strani pa ohranjati neobremenjen pogled tako na stvari, dogajanja, človeške nravi, kot na tehnične pridobitve in umetnostne premene svojega časa. Morda ga je prav ta zvedavost v zgodnji mladosti pripeljala v položaj, ki bi utegnil zapečatiti njegovo usodo v očetovi mizarski delavnici in ne bi nikoli mogel razviti talenta, ki je tičal v njem in ki se ga še sam kar dolgo ni zavedal; vsaj ne v vsej razsežnosti.

 

Kaj se je pravzaprav zgodilo? V tistih časih se je osnovno šolanje končalo s štirimi leti "ljudske šole", kakor se je imenovala. Jožetova starša sta bila dovolj razgledana, da sta hotela vse tri fante po končani ljudski šoli vpisati na klasično gimnazijo, da si pridobijo osnovo za univerzitetno izobrazbo. Najstarejši Andrej je bil uspešen gimnazijec in je šel po maturi na teologijo. Ko je jeseni leta 1882 začel obiskovati sedmi letnik gimnazije, je mlajši brat Jože vstopal v prvega. V drugem polletju je postalo povsem očitno, da bo Jože pogorel. Njegov razrednik, duhovnik in znani slovenist Tomo Zupan mu je sporočil: "Čez vas sem napravil križ!"  Razlog: Jože je bil še povsem nezrel za gimnazijo, saj je po lastnih besedah bolj opazoval obleko, brade, očala učiteljev in njihove kretnje, raje je risal po zvezkih, kot prepisoval s table. Za branje učbenikov ni zmogel potrebne potrpežljivosti …

 

Nekateri, ki so pobliže poznali razmere v družini, so menili, da ga mati razvaja, si zatiska oči in si ne prizna, da je fant pravzaprav len. Da bi sinu prihranil ponižanje pred sošolci in učitelji ob koncu šolskega leta, ga je oče predčasno izpisal z gimnazije. Vpeljal ga je v delo v svoji delavnici in je tako za vrsto let postal mizarski vajenec, "tischlerjunge", kot so take imenovali pod vplivom vsenavzoče uradne nemščine. V tem poklicu se je kar dobro znašel, da so ga mogli leta 1886 vpisati kar v drugi letnik triletne obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani. Uspešno ga je opravil, enako tudi tretjega. Toda zdaj sta starša pri njem opazila nekaj, kar ju je precej vznemirilo, še huje, vznevoljilo. Kadarkoli je prišel z dela, se je hitro kam izmuznil in skoraj vedno sta ga našla pri risanju, prerisovanju kakšnih smešnih likov iz revij ali humorističnih listov in njim podobnim. Oče je bil odločen in mu je, še vedno pod vtisom njegovega neuspeha z gimnazijo, prepovedal vsakršno posedanje in izgubljanje časa z risanjem. Ko prepovedi niso zalegle, mu je pobral svinčnike, peresa in kar na roko narejene pa z vrvico prešite skicirke ter jih zaklenil v skrinjo. On pa si je na tihem tako neskončno želel postati slikar!

 

Oče je postopoma sprevidel, da ga s prisilo ne bo mogel odvrniti od risanja in slikanja, tako da ga je nekega dne, ko ga je videl, kako zavzeto opazuje slikarja Jurija Šubica in njegove pomočnike pri delu na odrih v prezbiteriju cerkve sv. Jakoba, kar pustil tam, da se jih nagleda. Ni mu ušlo, s kakšnim zanimanjem je hodil po velikih in z dobrim pohištvom opremljenih sobanah ljubljanskih veljakov, ko so ga poklicali na dom za kakšno popravilo ali naročilo. Dolgo je vztrajal, da se bo pač moral sprijazniti z življenjem takšnim, kakršno je, s stvarnostjo mizarske delavnice, ki jo bo moral, hočeš nočeš naslediti in se mu je zdelo prav, da se je v tej smeri še dodatno izpopolnjeval. Tu se je očetu nasmehnila sreča. Kot prišlek iz notranjske Hotedršice si je leta 1880 pridobil ljubljansko meščanstvo in to predvsem zaradi solidnega opravljanja svoje obrti. Kot ljubljanski meščan se je tako mogel potegovati za dodelitev državne štipendije za svojega sina, ki je imel – to je bil pogoj -  opravljeno vajeništvo in končano obrtno šolo. Oblastni uradi so razumeli, da želi oče poskrbeti za nadaljevanje dobro vpeljane mizarske delavnice in so ga pri tem podprli. Sinu so namenili 300 goldinarjev letne podpore za šolanje na državni obrtni šoli v Gradcu; v štirih letih je to skupaj zneslo 1200 goldinarjev. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
23
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
10
26.02.2020 20:51
V preteklosti je vlada s projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja z milijoni evrov bolj ali manj prikrito dajala državno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,329
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,402
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,554
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,117
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,049
06/
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,044
07/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,391
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,014
09/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 957
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,061