Razkrivamo

V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank

Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. Ovadba, ki jo je na Specializirano državno tožilstvo vložil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), se nanaša na obdobje sanacije bank oziroma dokapitalizacijo bank v državni lasti. Takrat je prišlo tudi do razlastitve lastnikov podrejenih obveznic teh bank - na epilog tega razvpitega primera še vedno čakamo. Danes pa se zadeve lotevamo z nekoliko drugega zornega kota: skozi oči insajderja, ki je celotno zgodbo opazoval "znotraj sistema" in ob tem prišel do zaključkov, ki so drugačni od splošno sprejete interpretacije. Ker gre za zelo konkretno in dobro argumentirano pričevanje, smo se odločili, da ga objavimo, saj s tem sledimo svojemu poslanstvu. Avtor pričujočega prispevka, ki je vzpostavil stik z nami, je kot pogoj za sodelovanje postavil svojo anonimnost, kar smo tudi upoštevali. Članek je minimalno uredniško editiran, tako da po našem mnenju še vedno ohranja bistveno sporočilnost, obenem pa zaradi sklicevanja na javno dostopne informacije in podatke v ničemer ne posega v osebnostne pravice omenjenih protagonistov.

15.08.2019 00:05
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   banke   sanacija   podrejene obveznice   Banka Slovenije   Boštjan Jazbec   Mojca Pašek Šetinc   Igor Lah   Danilo Peteh   NLB   NLB26   Banka Celje   Tadej Kotnik   Kristijan Verbič   Janez Rozman   Stane Valant   BCE16

Foto: Televizija Slovenija

Govoriti "pri sananciji bank leta 2013 je bilo vse narobe" je navadna manipulacija, namenjena poplačilu vseh tistih špekulantov, ki so kupovali podrejene obveznice v času njihovega izbrisa, kot tudi tistih, ki so z milijonskimi vsotami kupovali podrejene obveznice slovenskih bank na borzah v Dublinu in Luksemburgu.

Ponovno se je začela medijska gonja proti glavni sanacijski tarči - Svetu Banke Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca. V prvi bojni liniji pa se je tokrat pojavila Mojca Pašek Šetinc, ki je po šestih mesecih, kolikor je tudi trajala sanacija bank) dokončala svoj dokumentarec o sanaciji s predvidljivimi toni in znanimi sklepi. Med drugim si je prislužila intervju v reviji Zarja z dramatičnim naslovom "Največji rop v zgodovini Slovenije" (vir). Razsodba soproge znanega lobista Mileta Šetinca je zanimiva, saj je v javnost prišla precej pred uradnimi sklepi sodišč, ki do zdaj niso razsodila ničesar podobnega. Novinarka Mojca Pašek je na javni televiziji (in reviji Zarja) torej razsodila precedenčno, ob tem pa je vpletene funkcionarje Banke Slovenije obtožila tudi odgovornosti za samomor predsednika uprave Banke Celje, rekoč:

 

"Posebej tragičen je primer Dušana Drofenika, direktorja Celjske banke. Tudi njo so umetno bankrotirali, čeprav ni bila v rdečih številkah. Drofenik se je sicer odločno uprl, a so ga zamenjali in si je na koncu vzel življenje." (vir)

 

Ali je prav, da novinarji javne RTV opravljajo sodno funkcijo? Glede na stroge kriterije internega kodeksa naše nacionalke njeni novinarji (in uredniki) tako ali tako ne smejo niti komentirati svojih prispevkov, kaj šele da bi razsojali in se postavljali v vloge sodnikov. Takšna praksa je torej tudi formalno nedopustna. V primeru gospe Pašek Šetinc bi bržkone lahko hitro prišli tudi do konflikta interesov, saj je njen soprog Mile lobist.

 

Kakorkoli, v tej zgodbi je treba opozoriti na nekaj imen v ozadju, ki so bila s sanacijo bank v letih 2013 in 2014 prizadeta. Konkretno – na posameznike, ki so imeli podrejene obveznice ali delnice bank, ki so v sanaciji prenehale. S tem prenehanjem je bankam prenehala obveznost poplačila imetnikov delnic (podrejenih obveznic), in ti so tako prispevali k sanaciji bank ter zmanjšali prispevek davkoplačevalcev za sanacijo za okoli 600 milijonov evrov.

 

 

Primer Danilo Peteh

 

Eden od imetnikov podrejenih obveznic bank, ki se je javno izpostavil že aprila 2014 – med prvimi –, je bil Danilo Peteh. Nekdanji direktor Marlesa je na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) oddal kazensko ovadbo zoper vodilna Banke Celje, Davorina Leskovarja in Aleksandra Vozla, ker naj bi po Petehu "odpisala obveznosti iz naslova podrejenih obveznic brez kakršnekoli pravne podlage, saj Banka Slovenije se ni sprejela nikakršnega sklepa" (vir). Kasneje se je gospod Peteh pojavil kot žrtev tudi na portalu 24ur.com (vir), kjer je izjavil, da je za svoje več deset tisoč evrov vredne podrejene obveznice v Banki Celje pričakoval kar 8-odstotne obresti, in je zdaj izgubil vse, a da bo na koncu denar dobil nazaj po sodni poti. In dodal, da lahko v nasprotnem primeru "Republiko Slovenijo primerjam edino z državami, kot so Mjanmar, Severna Koreja, Bocvana ... Eni smo bolj enaki, drugi so manj enaki, tretji smo najmanj enaki".

 

Če ne bi bilo nobene druge informacije o Danilu Petehu, bi bralec članka v Financah ali na 24ur.com lahko dobil občutek, da so postopki v zvezi s sanacijo bank leta 2013 prizadeli nepoučenega vlagatelja, ki je z dobrimi nameni kupil podrejeno obveznico Banke Celje, da bi donosno naložil svoje prihranke, na koncu pa je ostal brez vsega. Gospod Peteh bi lahko bil medijska prispodoba žrtve bančne sanacije. Toda Danilo Peteh ni bil nepoučen vlagatelj. Nekaj mesecev kasneje se je znašel v sodni preiskavi, ki je petim fizičnim osebam očitala oškodovanje upnikov, pranje denarja in ponarejanje oziroma uničenje poslovnih listin v procesu privatizacije podjetja Liko Vrhnika. Eden izmed osumljenih, ki jih je preiskoval NPU, je bil prav omenjeni Peteh. Med petimi osumljenimi je bil tudi Igor Lah (vir).

 

 

Danilo Peteh je medijsko izjemno dobro skrit, na spletu skoraj ni njegovih fotografij. (Foto: Finance / Dnevnik)

 

 

Zanimiva in zgovorna je še ena podrobnost: na seznamu vseh, ki so bili z ukrepi Banke Slovenije izbrisani iz lastništva podrejenih obveznic, je bil Danilo Peteh na dan izbrisa lastnik zgolj ene same podrejene obveznice Banke Celje (BCE16) v nominalni vrednosti 100 evrov. Danilo Peteh je na seznamu lastnikov podrejenih obveznic, ki ga hranijo v Klirinško depotni družbi (KDD), zabeležen pod zaporedno številko 994 (vir). Drži, da je škoda izgube vsakega evra, vendar je na mestu vprašanje, ali je v tem primeru šlo res samo za 100 evrov vredno podrejeno obveznico Banke Celje, ki je pritegnila pozornost novinarjev časnika Finance in portala 24ur.com ter Petehu povzročila veliko materialno škodo in čustveno izgubo, zaradi česar je vložil ovadbe proti upravi Banke Celje? Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili od zanesljivega vira iz KDD, in ki razkrivajo vse transakcije v zvezi s podrejenimi obveznicami Banke Celje z oznako BCE16, smo razbrali, da naj bi Danilo Peteh začel kupovati omenjene obveznice šele 10. oktobra 2013, čeprav je Banka Celje ponudila podrejene obveznice v primarni izdaji že novembra 2012 (vir).  Od 10. oktobra 2013 pa do 14. aprila 2014 – torej tudi po 12. decembru 2013, ko so bile izbrisane podrejene obveznice NLB, NKBM, Factor banke, Probanke -, ko je vložil ovadbo zoper Banko Celje, je Danilo Peteh nakupil 1400 podrejenih obveznic z oznako BCE16 v nominalni vrednosti 140.000 evrov. Vse razen ene podrejene obveznice je isti dan prodal svojemu podjetju Mogvaj d.o.o. in do izbrisa (pri obveznicah Banke Celje in Abanke se je ta formalno zgodil šele novembra 2014) ostal lastnik ene obveznice. .

 

Zanimivo je, da je Danilo Peteh podjetje Mogvaj ugasnil (ga pripeljal do prenehanja) po skrajšanem postopku in je bilo 15. oktobra 2018 izbrisano iz poslovnega registra. Po podatkih GVin je imelo to podjetje zadnje leto poslovanja (tj. 2017) 26.490 evrov prihodkov, izkazalo je 140 evrov dobička.

 

 

Obveznica BCE16

 

A Danilo Peteh nikakor ni bil edini, ki je kupoval podrejene obveznice Banke Celje v času, ko je bila ta banka v procesu skrbnega pregleda in stresnih testov, ter po izbrisu podrejenih obveznic Factor banke, Probanke, NKMB in NLB. Torej po 12. decembru 2013. Ne glede na to dejstvo je trgovanje s podrejenimi obveznicami Banke Celje očitno dobivalo nov zagon v prvi polovici leta 2014 (trgovanju s podrejenimi obveznicami Abanke ne moremo slediti, ker je podrejena obveznica Abanke kotirala na luksemburški borzi).

 

Med bolj znanimi kupci podrejene obveznice Banke Celje z oznako BCE16 je zagotovo Stanislav Valant. Takrat se njegova NFD1 je v primarni izdaji kupila za več kot 3 milijone EUR obveznic, toda Stanislav Valant ni sedel križem rok, ze 22. februarja 2013 je za svoj račun kupil 500 novih podrejenih obveznic in tako nadaljeval do poletja. Takrat je začel nakupljene obveznice prodajati svojemu podjetju VASIN d.o.o., ki je v času izbrisa imelo na računu za 210.000 EUR podrejenih obveznic BCE16 v njihovi nominalni vrednosti. Zakaj govorimo o nominalni vrednosti? Zato, ker je to vrednost, ki jo izbrisanci danes pričakujejo v poplačilo, čeprav so za podrejene obveznice plačali samo manjši del te cene.

 

 

Stane Valant, nekdanji šef NFD (na sliki z Janezom Kocijančičem), je še eden od starih tranzicijskih obrazov. Po propadu NFD se je uspešno izognil pretirani medijski pozornosti in poniknil "pod radarjem". (Foto: Mediaspeed)

 

 

Iz zgodbe o privatizaciji podjetja Liko Vrhnika je v nakupe podrejenih obveznic Banke Celje po tem, ko je bilo jasno, da bodo dokončno izbrisane, medijsko še najbolj znan eden najbogatejših Slovencev Igor Lah, ki je predvsem v marcu in aprilu 2014 nakupil za več kot 1000 podrejenih obveznic v nominalni vrednosti več kot 100.000 evrov. Nakupi so se dogajali nekaj dni preden je Danilo Peteh vložil ovadbo proti upravi Banke Celje, o čemer so se razpisali tudi nekateri mediji in Peteha predstavili kot žrtev, malega obveznicarja, ki je izgubil svoje prihranke.

 

Med bolj znanimi imeni, ki so na trgu kupovali podrejene obveznice Banke Celje tudi še po tem, ko je postalo jasno, da bodo obveznice izbrisane, so po javno dostopnih podatkih tudi Janez Rozman, ki je nakupil 3000 obveznic v nominalni vrednosti 300.000 evrov, nekdanja državna tožilka Dušanka Pipuš, ki je nakupila 87 obveznic, in njen mož, znani mariborski odvetnik Andrej Pipuš, ki je nakupil 1450 obveznic v februarju 2013. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je taisti Andrej Pipuš tudi sodeloval s svojimi mnenji v obravnavi Zakona o sodnem varstvu (vir). Bi lahko prišli do zaključja, da je na ta način dobro poskrbel, da bodo zasčiteni njegovi interesi na račun davkoplačevalcev?

 

 

Kotnik in njegovi manevri

 

Najbolj zanimivo ime na seznamu kupcev podrejenih obveznic Banke Celje z oznako BCE16 pa je zagotovo Tadej Kotnik, ki je začel kupovati obveznice šele januarja 2014 - torej takoj po tem, ko so že bile izbrisane podrejene obveznice NLB in NKBM: prve je kupil 15. januarja, zadnje pa 14. aprila 2014 in počakal na izbris s 3347 podrejenimi obveznicami v nominalnem znesku več kot 330.000 evrov. Ko je opravil z vsemi nakupi, je gospod Kotnik začel z medijskim in političnim prepričevanjem, da je šlo pri sanaciji bank vse narobe. Za to, da je dobro pripravil teren skupaj s svojimi somišljeniki v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi zaradi zlorabe insajderskih informacij na pogojno kazen pravnomočno obsojeni Kristijan Verbič, je potreboval nekaj mesecev. Februarja 2015 je v časniku Finance objavil reportažo o sumljivih rabotah na Banki Slovenije z naslovom "Banka Slovenije, laži in potvarjanja" (vir). Ker je članek Kotnik napisal kot svoj dialog z domnevnim virom, obstaja urbana legenda, da je dejansko šlo za intervju Kotnika s - Kotnikom.

 

Tadej Kotnik je poskušal preko vseh kanalov povrniti svoje investicije v podrejene obveznice slovenskih bank. Poleg podrejenih obveznic Banke Celje v nominalnem znesku 334.700 evrov je Kotnik kupoval še:

 

- podrejene obveznice Banke Celje z oznako BCE11 v nominalnem znesku 11.000 evov;

 

- podrejene obveznice Factor banke z oznakama FB09 in FB22 v skupnem nominalnem znesku 58.000 evrov;

 

- podrejene obveznice NLB z oznako NLB26 v nominalnem znesku 120.000 evrov;

 

- podrejene obveznice NKMB z oznako KBM9 v nominalnem znesku 22.000 evrov ter

 

- podrejene obveznice Probanke z oznakama PRB11 in PRB09 v skupnem nominalnem znesku 50.000 evrov.

 

 

 

Poplačilo za vse razen špekulante

 

Gospod Kotnik je bil v času izbrisa lastnik podrejenih obveznic v skupnem nominalnem znesku 602.700 evrov, kot je razvidno iz spiska lastnikov podrejenih obveznic, kjer je zapisan pod zaporednimi številkami od 614 do 621 (vir). O nominalnem znesku govorimo zato, ker je Kotnik vse podrejene obveznice kupoval na sekundarnem trgu v času priprave njihovega izbrisa. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je bilo to povsem zakonito početje, o katerem je za medije spregovoril že sam (vir). Toda če je legalno, to še ne pomeni, da je tudi etično nesporno.

 

 

Tadej Kotnik, eden najbolj aktivnih lastnikov podrejenih obveznic. (Foto: Finance)

 

 

Kotnikova vloga pri sanaciji izbrisa je kontradiktorna, saj minira vse rešitve, ki ga kot nekoga, ki je kupoval na sekundarnem trgu, in je dejansko poučen vlagatelj, izključujejo. Podobno lobirajo tudi številni skriti imetniki podrejenih obveznic, ki so kotirale v Luksembourgu in Dublinu. Med njimi naj bi bila vrsta zanimivih imen.

 

Če bi samo prevedli zakonodaji Italije in Španije, ki sta omogočili delno poplačilo lastnikom podrejenih obveznic, ki so te kupili na bančnih okencih, potem bi bi poplačan številčno večinski del lastnikov podrejenih obveznic. Gre predvsem za podrejene obveznice NLB z oznako NLB26, prek katerih je NLB  zbrala nekaj potrebnega kapitala potem, ko vlada Boruta Pahorja kljub izrecni zahtevi Banke Slovenije leta 2010 ni želela dokapitalizirati NLB. Ključno je to, da niti italijanska niti španska zakonodaja ne predvideva poplačila tistega dela podrejencev, ki so kupovali podrejene obveznice na organiziranem trgu kapitala - tako kot Tadej Kotnik.

 

 

Skriti lastniki za skrbniškimi računi

 

Poleg Kotnika pa obstaja še pomembna skupina podrejencev, ki se skrivajo za skrbniškimi računi v Luksemburgu in Dublinu, katerih nominalna vrednost podrejenih obveznic znaša okoli 180 milijonov evrov. Ti lastniki podrejenih obveznic bi bili prav tako izvzeti, če bi se naša država odločila aplicirati rešitve italijanske ali španske zakonodaje, zato seveda nasprotujejo vsaki drugi logični rešitvi poplačila tistih investitorjev, ki so kupovali podrejene obveznice na bančnih okencih.

 

Zato je govoriti "pri sananciji bank leta 2013 je bilo vse narobe" navadna manipulacija in služi zgolj enemu interesu: poplačilu vseh tistih špekulantov, ki so kupovali podrejene obveznice v času njihovega izbrisa, kot tudi tistih, ki so z milijonskimi vsotami kupovali podrejene obveznice slovenskih bank na borzah v Dublinu in Luksemburgu. Če ne bi bank leta 2013 sanirali sami, bi jih namesto nas evropska "trojka" – in to po istem scenariju, le da bi povrhu dobili  še druge ukrepe, zaradi katerih bi Slovenci danes živeli mnogo mnogo slabše.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
0
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,133
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,561
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,816
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,529
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 948
07/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,492
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,055
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 890
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 757