Komentar

O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij

Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad! Resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi stoji agenda nekoga drugega, tuje države, verske organizacije, fanatikov ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Kako lahko vlada plačuje nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom? Eno je intelektualna kritika, drugo so konkretna dejanja. Zamisel o reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični, se zdi zato utemeljena, predvsem pa - nujna.

13.08.2019 20:51
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   nevladne organizacije   NVO   NGO   humanitarnost   financiranje   Rusija   Vladimir Putin

Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja.

Precej razburjanja je povzročila nedavna objava podatka, da so nevladne organizacije v Sloveniji lansko leto zbrale "skoraj milijardo" evrov prihodkov. Za naše razmere nedvomno izjemno impresivna številka, pa četudi je ta "skoraj milijarda" v resnici 913 milijonov evrov, od česar je tretjina (333 milijonov evrov) proračunskih virov. A vseeno, treba je biti iskren - lanskoletni prihodki nevladnikov niso bili majhni, predstavljajo skoraj desetino državnega proračuna. Z nekaj manj kot 28.000 nevladnimi organizacijami, ki zaposlujejo 8300 ljudi, prav tako nismo med najbolj nevladnikom neprijaznimi okolji. Ta podatek nekoliko relativizira odstotek udeležbe države pri finaniciranju nevladnih organizacij, ki je v Sloveniji precej pod evropskim povprečjem. Lahko torej iz teh nekaj številk in dejstev pridemo do kakšnega zaključka? Posebej bi morali izpostaviti tiste nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in jim država zaradi tega namenja več denarja - denimo prostovoljnim gasilskim društvom, humanitarnim, karitativnim, filantropskim, veteranskim, otroškim, mladinskim ipd. organizacijam. Predstavljam si, da njihovo delovanje ne more biti sporno niti enim niti drugim skrajnežem, kajti ko gre za vprašanje nevladnih organizacij, pridemo na koncu dneva prav do tega: kdo dobiva od koga, koliko in za kakšen namen. Levičarji se običajno usajajo nad prostovoljnimi gasilci, skavti in Karitasom, na desnici pa je glavni negativec vseh nevladnikov tisti madžarski milijarder, ki sliši na ime George Soros. Žaljivkam z ene in druge strani ni videti konca.

 

Toda to verjetno ni bistvo zadrege z nevladnimi organizacijami, kajne? Dobro obveščeni bodo prikimali. Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja. Tu velja opozoriti na dva fenomena današnjega časa, ki se pogosto paralelno pojavljata v evropskih državah. Če se kdo spomni vznemirjenja, ki je nastalo pred leti zaradi odločitve ruskih oblasti, da ne bodo več dovolile financiranja svojih nevladnih organizacij iz tujine, je na dobri poti, da pride do naslednjega vprašanja: ali vemo, kdo financira množico društev, zavodov in ustanov, ki delujejo na ozemlju naše države, so zakonsko opredeljene kot nevladne organizacije, ukvarjajo pa se s specifičnimi dejavnostmi. Denimo verskimi. Koliko denarja je za financiranje verskih dejavnosti v Sloveniji doslej prišlo v obliki donacij iz bogatih islamskih držav (Katar, Kuvajt, Savdova Arabija)? Moji muslimanski prijatelji bodo odgovorili, da bistveno premalo. Najbrž res. Toda nas zanima namen donacij, torej cilj financiranja. Ali bi šlo lahko vsaj v enem ali dveh primerih za financiranje dejavnosti, ki so v nasprotju s slovenskim pravnim redom? Recimo delovanje vahabitske molilnice na Jesenicah. Je v javnem interesu? Predstavlja versko obogatitev države? Se tam spoštujejo svoboda vesti, veroizpovedi in ostali elementi 14. člena ustave?

 

Že omenjena ruska epizoda je zanimiva zaradi nečesa drugege. Jasno je, zakaj Vladimir Putin noče niti slišati o tem, da bi nevladnike na ruskih tleh financirali Američani, Britanci ali katera druga zahodna država. Sploh če je cilj demokratizacija Rusije, krepitev pravne države in človekovih pravic. Putinova paranoja, ki v resnici morda sploh ni paranoja, je v tem, da sklepa, da je pravi cilj financiranja tovrstnih nevladnikov v bistvu sprememba oblasti - da so ti ljudje tam zato, da škodujejo državi in njemu osebno. Takšni totalitaristični popadki za Putina niso nič novega, toda hkrati ni izključeno, da se vsaj v določenih primerih ne moti. Konec koncev pa sam najverjetneje počne podobno in plačuje saboterje in petokolonaše tudi drugod po svetu. Pri čemer ne financira samo nevladnikov, pač pa tudi politične stranke - sploh leve oziroma desne protievropske radikalne stranke v članicah Evropske unije. Človek bi rekel, da je to Putinova specialiteta.

 

Kolikokrat smo v preteklosti že videli nevladne organizacije in civilnodružbene skupine, ki so zagovarjale eno, v ozadju pa počele nekaj povsem drugega? Med nevladnimi aktivisti so bili pomešani operativci tujih držav (da ne uporabimo še kakšne hujše besede), ki so razpolagali s skoraj neomejenimi proračuni. Z enim samim ciljem: delovati v skladu s strateškimi interesi neke druge države, ergo proti interesom države gostiteljice.

 

Tu smo končno prišli do bistva zadrege z določeno vrsto nevladnih organizacij. Pustite Greenpeace ali Amnesty International (ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad), resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi se skriva agenda nekoga drugega, denimo druge države ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Težko je razumeti, da bi vlada plačevala nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom. Eno je intelektualna kritika, drugo pa so konkretna dejanja. Zaradi tega se zdi povsem na mestu zamisel po reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
0
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.474
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.834
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.525
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.815
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.100
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.481
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.514
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.054
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 822
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745