Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.08.2019 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Dunaj   Olbrich   Wagner   Otto Wagner

Čas slovesa od domačih in Ljubljane se je pomaknil v začetek septembra. Prva misel, ko je stopil na ploščad Južnega kolodvora, je bila, da si mora najti stanovanje. Po časopisnih oglasih se je odločil za razmeroma oddaljeni Währing, da si ogleda oglaševano stanovanje. Bilo je nekaj večje od onega pri gospe Conradt, kar mu je ustrezalo, saj je računal, da se mu bo v kratkem, ko konča svojo vojaščino, pridružil še Janez. Bilo je suho in z nekaj pleskarskimi posegi bi utegnilo biti še bolj prijazno za delo in vsakdanje funkcioniranje. Z lastnikom sta si segla v roke. Vplačal je nekaj najemnine vnaprej in si zagotovil, da se utegne glede izbire stanovanja morda še premisliti. Potem je se je sredi dopoldneva odpravil še na akademijo. S precej nelagodja in bojazni je potrkal na vrata Wagnerjevega ateljeja. Profesor in vsi navzoči arhitekti, risarji, pomočniki so vstali in mu šli naproti. Wagner mu je s težko desnico segel v roko. Pristopili so še drugi, ga posadili medse, on pa jim je moral pripovedovati o vtisih, o ljudeh, navadah, o stari italijanski umetnosti in še posebej o arhitekturi, pa spet o hrani in vinu – ženskih tem se pri njem seveda niso upali načenjati.

 

Da bi bil kar se da prepričljiv, je med pripovedovanjem iz svoje mape vlekel risbe eno za drugo in jih polagal na mizo, tako da je s tistimi, ki jih je bil poslal v seminar že med potovanjem, pokril celo površino. Ustavil se je pri mnogih podrobnostih, jih vneto pojasnjeval in za na konec priložil še tisti zadnji dve risbi načrtovane okolice sv. Petra, izdelani v Ljubljani ter jih označil za svoj prvi prispevek k urbanistiki v potresu močno razrušene Ljubljane. V ateljeju se je razlegel aplavz, zaploskal je tudi profesor, v tem pa so jih kolegi že začeli nositi na veliko leseno tablo, da bodo tam na ogled še drugim, zlasti študentom, ki so občasno prihajali v seminar. Jože jih je s kapljico lepila lepil na desko, ker jih ni želel prebadati z risalnimi žebljički. Z njihovimi prevelikimi glavicami bi uničil vtis pogosto zelo nežno risanih skic. Ko je končal, so se pred njimi zgnetli kolegi in jih poltiho komentirali med sabo. V risalnici je postalo ozračje kar slovesno. Jože se je ozrl po profesorju, ki je obsedel za svojo mizo, opazoval dogajanje pred tablo in mu pomenljivo pokimal, rekel pa ni nič.

 

Tega, kar je prinesel iz Italije, se mu tudi po ponovnem ogledu ni treba sramovati. Kolegi so s svojim ravnanjem in zanimanjem zanje pokazali svoje. Opazil pa je nekaj drugega, nekaj se je spremenilo v ozračju, a ne zaradi novih obrazov, ki jih je videl med starimi znanci, temveč zaradi nečesa drugega, kar si ni znal prav razložiti. Je nastala sprememba pri Wagnerju in med njegovimi sodelavci ali v njem; nemara kar pri obeh? Prisedel je k profesorju, ta pa mu je najprej izrekel sožalje ob materini smrti in ga zaupno povpraševal o razmerah doma, o bratih in sestri pa tudi, ali si je že uredil stanovanje. Vprašal ga je, ali potrebuje še kaj časa za selitev, pa mu je Jože odvrnil da ne, da se bo dogovoril s kakšnim soboslikarjem za beljenje in dekoriranje sten, in da v stanovanju, ko se bodo dela začela, najbrž že naslednjega dne, tako ne bo imel kaj početi. Wagner je pokimal, mu stisnil roko in rekel, da ga je resnično vesel in da to ni fraza. Opozoril ga je, da ga čaka še veliko dela in da ima morda zanj še majhno presenečenje in odšel.

 

Naslednjega dne je so ga zbudili pleskarji. Natančno jim je razložil, kako naj poslikajo veliki prostor in jim pustil listek z označenimi barvami ploskev: lomljena bela in na njej čisto navaden srebrnosiv vzorec, druge sobe pa le belo, morda mešano z nekaj sive. Obljubili so mu, da bodo vse opravili v dveh, treh dneh, on pa jim je omenil, da mora tu prespati in naj mu pustijo prosto pot do postelje. Domenjeno!

 

Potem je šel na akademijo in v Wagnerjev atelje ter ga za svojo nekdanjo mizo počakal, da pride. Počasi so se nabirali risarji, med njimi kar nekaj arhitektov z diplomami in naposled je prispel profesor v družbi s svojim sinom, Ottom mlajšim. Predstavil mu ga je in omenil, da bo pozneje sam pojasnil, zakaj je prišel (to je bilo torej tisto presenečenje, ki ga je napovedoval). Najprej pa o tem, kaj naj bi Jože delal pri njem. Omenil je, da je zanj cestna železnica končana zgodba. Izročil ga je gospodu Olbrichu, ki je več kot primeren za dokončanje, svetoval pa mu je tudi, naj za sodelovanje pridobi še njega, Plečnika. Nihče da ne pozna projekta bolje od njega in zdaj, spočit, bi utegnil doprinesti še kaj svežega, ali ne? Še tega dne pričakuje gospoda Olbricha; tedaj se bosta pogovorila o podrobnostih. Vse plane je že dal preseliti v njegov biro. Kar pa zadeva delo s profesorjem, ga čaka načrtovanje nove akademije za upodabljajočo umetnost, verjetno kar nov projekt, ker z onim z lanskega leta ni bilo nič. Več upanja goji pri načrtih za novo moderno galerijo, ki naj bi jo bilo treba kar takoj vzeti v delo. Več, če bo treba pa še potem, ko se pomeni še z njegovim sinom.

 

Mladi Wagner je tedaj primaknil svoj stol bliže k Plečnikovi mizi. Nagovoril ga je, kako je vesel, da ga je končno spoznal. Oče da mu je večkrat pripovedoval o njem in ga spodbujal, naj ga po njegovem povratku iz Italije povabi za družabnika v načrtovalskem podjetju, ki ga namerava ustanoviti v kratkem. Seveda ga zanimalo, kaj pričakuje od njega, on pa mu je odvrnil, da pričakuje solidno in vestno delo arhitekta na nalogah, ki bi si jih pridobila. On da je pozidal že nekaj hiš, ima zveze, ne nazadnje mu je oče obljubil, da jima bo odstopil kakšno naročilo. Želel si je, da bi kolikor le mogoče kmalu vpeljala skupni atelje in se postavila na svoje noge. Zida se tu na veliko, je menil in pristavil, da ne misli, da bi morala stradati. Plečnik je ob tem pomislil, da bi mu izkušnje z delom z naročniki in sploh s poslovanjem prišle kar prav, tudi če bi se potem osamosvojil, kar si je ves čas najbolj želel, in je privolil. Otto mlajši mu je obljubil, da bo naslednjič prišel s papirji, ki jih bo treba podpisati, formalnosti pač in tedaj bi se pogovorila o tekočih nalogah. Eno da ga že kar priganja in ga zanima, kaj si Jože misli o njem.

 

Ni še utegnil niti premisliti, v kaj se je pravkar spustil, že je bil na vratih Olbrich z velikim zvitkom načrtov v rokah. Pozdravil ga je in se napotil k profesorjevi mizi. Izmenjala sta nekaj besed in že je prisedel k Plečniku. Šel je naravnost k stvari. Zelo bi ga veselilo, če bi se k preostanku skupine, ki je delala na načrtih, pridružil še on. Od vseh najbolj stavi nanj, na njegove izkušnje in sposobnosti. Plečnika je zanimalo, zakaj vsa ta zmešnjava. Zakaj naenkrat profesorju ni več do nadaljevanja velikega projekta. Olbrich najprej ni hotel govoriti o tem, češ naj profesor sam pojasni razloge za odpoved. Ker pa je še naprej vrtal, se je nagnil k njemu in mu skoraj šepetaje povedal, za kaj je šlo. Oni, in je pokazal s prstom navzgor, so začeli stokati zaradi financ, da pri Wagnerju vse predrago projektirajo in začeli pritiskati nanj, naj opusti prekomplicirane detajle, naj uporabi cenejše materiale – stara pesem – pa se je po nekaj resnih prepirih naveličal in jim zabrusil: "Dosti je, kar drugega si poiščite!"

 

Potem so uvideli, da so šli predaleč in so poslali k njemu celo delegacijo, da bi ga preprosili, naj si premisli.

 

"Ne!" jim je rekel, "Kar sem rekel, sem rekel!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
4
06.04.2020 21:00
Omejitev gibanja znotraj občine dejanskega prebivališča ima lahko dve skrajnosti. V Odrancih, najmanjši občini v Sloveniji, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,931
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,742
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,052
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,636
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,838
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,086
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,048
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,133