Komentar

Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih.

17.08.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Edvard Zajec   digitalna umetnost

Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz.

Naj vas spomnim, da se z veliko hitrostjo približujemo Ars Electronici, osrednjemu prazniku leta v računalniški umetnosti. Najprej vam želim predstaviti misel, ki bi jo rad v drugem koraku v kontekstu Ars Electronice komentiral: Digitalna umetniška sekvenca je dvostranska oblika, ki jo določa umetniku lasten izraz. V ozadju vsake digitalne umetniške sekvence je program, ki je izražen s podatki in algoritmi, v ospredju pa je konceptualizirana izkustvena predstavitev na računalniškem ekranu. Oboje, ospredje in ozadje, oblikujemo prek tipkovnice z natančno opredeljenimi vzročno posledičnimi koraki in kodo. Če izpostavim iz inventarja definicij o umetnosti to, da je umetnost formalno vzpostavljena in domišljena misel, morata biti ravno forma in misel podvržena kritičnemu premisleku. Zdaj za nekaj trenutkov zastanimo. Zanka!

 

Umetniki smo zelo hitro prepoznali v računalniški tehnologiji njen umetniški potencial, v njej smo videli orodje za izvajanje konceptualizacij, ki so podvržene odzivu s pomočjo krmilnih sistemov. Z odzivom smo si omogočili vidnost povratnih informacij, ki lahko neposredno ali pa posredno vplivajo na predviden potek dogodkov. Tako se je v desetletjih prehoda iz XX. v XXI. stoletje izoblikovala umetniška zvrst, ki z digitalnim (digit - prsti), s prstnim spletanjem prek tipkovnice proizvaja logično organizirane procese. Ti pa se v umetniškem rezultatu lahko prekrijejo z logičnim rezultiranjem, z nelogičnim oziroma slučajnim rezultiranjem, ali pa celo na paradoksalen način. Digitalno tehnologijo je bilo mogoče v zadnjih petdesetih letih brez večjih težav prenesti na vse klasične oblike umetniških zvrsti. Tako smo zelo hitro prišli v bližino razumevanja osrednje misli komentarja: Digitalna sekvenca je dvostranska oblika z lastnim izrazom - programiranega zapisa in umetniško načrtovanega izkustvenega rezultata. Zato je več kot razumljivo, da obstaja v digitalni umetnosti zelo močna povezava med umetnikom in programerjem (Zajec - Hmeljak). Tako kot si je moral vsak medij izoblikovati svojo specifičnost, si jo je moral izoblikovati tudi računalniški medij.

 

Digresija: Predstavljajte si, da se odločite, da boste proizvedli umetniški satelit brez računalniško programirane logike. Tudi to je mogoče, a je že v izhodišču anahrono. Retrogardiste bi ta ideja razveselila. Konec digresije.

 

Štiri desetletja se je v naši neposredni bližini v Linzu na Ars Electronici, kakor tudi v naši skupnosti oblikoval prehod iz analogne v digitalno umetnost. Štiri desteletja je potekalo vzpostavljanje in dojemanje tistega, kar je pred nami rezultiralo v računalniško umetnost. Predvsem so se pred nami vzpostavile različne zvrsti računalniške umetnosti. Nenehoma smo se trudili dojemati in kritično reflektirati vplive vstopa umetne inteligence v svet realnega.

 

Računalniška umetnost je dokončno razbila množicam predstavo o umetniku in umetniškem delu. Večina predstav o neodgovornem, boemskem umetniku se je izoblikovala v XIX. stoletju. Povratna zanka!

 

V računalniku-inštrumentu prepoznamo v njegovi kodifikaciji eno od oblik notacije. Ta pa nam omogoča, da lahko vedno znova ponovimo računsko operacijo. V kodifikaciji je zapisana njena zaključenost oziroma dokončnost. Ko je v času nakaj dokončano in je berljivo zapisano, je tako na teoretični kot praktični ravni tudi ponovljivo. Pripravljeno je na to, da s procesiranjem digitalnega ozadja postane njena ideja zaznavna. Ravno ponovljivost je tista, ki zapisuje oblike v času, zapisuje čas sam! Ravno to je tisto najpomemnejše, kar nam omogoča računalnik s svojim spominom. Omogča nam svojevrstno notacijo s pomočjo kompleksnega matematičnega procesa.

 

Edvard Zajec pravi: Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem.

 

Prepletov novih kombinacij je postalo neskončno veliko. Ko se nam je že zdelo, da je človeštvo odigralo vse možne kombinacije pripovedi in podobarstva, se je pred nami z eksperimentalno umetnostjo XX. stoletja odprl nov svet mikro in makro stanj. Umetniška misel mora biti formalno ponovljiva, lahko je v različnih časih popolnoma enaka, lahko pa jo različno interpretiramo. Točno določeno ponavljanje je operacija osebne oblike (personal form). Vsako umetniško delo je zakodirano in se na noben način ne more emancipirati od programa. Tako je bilo skoraj vedno v vseh časih v vseh produkcijah umetniških del. Tudi v Altamiri je bilo tako. Umetnik je moral v predprodukciji pripraviti določeno število barv in jih znotraj barvnega kroga organizirati v produkcijo. Sama produkcija pa je preprosto umetniška nadarjenost, ki naredi idejo vidno.

 

Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le prek kritičnih teorij znanosti in umetnosti, temveč prek umetniških del samih. Digitalni proces je danes že mogoče odtisniti v materialno, če pa je to možno, to samo pomeni, kako enostavno je mogoče umetno inteligenco uporabljati za ideološke implantante v možganih. Digitalne informacije niso samo info formacije, temveč že bivajo v nas, nas korigirajo in militantno usmerjajo. Ko rečem militantno, pomeni, da nas opremljajo za sovraštvo s sovraštvom. In-forma-cija se najbolj prepozna v množici kot generativno ideološka sila! Tudi zato je nujna digitalna kritična umetnost, da se ne bi umetna inteligenca izrabljala za najslabše v človeku, za nadzor in uničevanje.

 

Rad se ponavljam: Digitalna umetnost v svoji sredici razvija ideje neposredne demokracije v času postdemokratičnega sveta. Spodbuja razvoj asocijacij znanja in sproža družbeno odgovorne projekcije, ki razsvetljujejo rasne, religiozne in etnično konstruirane odnose samo zato, da bo lahko človek lažje upravljal s svojo prihajajočo bodočnostjo. Predvsem zahteva digitalen kompleks od digitalne planetarne skupnosti, da družbeno skupnost osvobodi strahu pred izgubo realnosti. Dvojna povratna zanka!

 

Procesiranje digitalnih informacij omogoča različna prekrivanja in naključja s pomočjo nelineranih povezav. Ravno z naletom novih nadvse izobraženih digitalnih generacij je prišlo do padca prvega vala dominantnih digitalnih mrež. Digitalna umetnost je postala - kot še nobena oblika umetnosti do sedaj - odvisna od kulture, od digitalne kulture. Digitalni kulturni obrazci iz resničnosti že večinsko formulirajo umetnost (digitalni obrazi in digitalni odtisi).         Znano je, da je računalniška umetnost zelo podvržena hitrosti zastaranja medija. Edvard Zajec je leta 2004 v pogovoru z Matejem Mljačem povedal: Danes ob poplavi programskih orodji uporabljamo le nekaj odstotkov možnosti, ki jih program nudi. Podobno kot je z možgani človeka. Čas nas prehiteva. Stran mečemo računalnike, ki jih sploh nismo razumeli in jih nismo niti nekaj odstotkov uporabili. Za sabo spuščamo še popolnoma neuporabljene ruševine strojev.

 

Tudi zato je prišlo do krize v digitalni skupnosti. Ne pozabite, da je ravno digitalna umetniška skupnost načrtno proizvedla zavest o krizi, ki je v resnici še ni, toda ravno zavest, da bo do nje prišlo, vzpostavlja samoohranitveni, testni napad na notranji in zunanji digitalni izraz. Na tem mestu obstaja nujen prostor za kritično reflesijo in samorefleksijo. Na noben način ne smemo elektronsko organiziranim informacijam dopustiti ideološkega vodenja, ker nam to odreka svobodno odločanje. Ni lepote brez svobode izbire. Zato se zavedajte, da vaši prsti in vaši kognitivni procesi koreografirajo naše skupne kognitivne strukture bodočnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,273
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,311
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,604
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,658
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,681
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,573
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,143
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,247
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 670
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,415