Komentar

Zbogom, Denis, piši v miru!

Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je pokojnika poznal precej bolje od mene. Jaz sem napisal uvod in prvi odstavek, Dragan naslednjega, jaz potem spet tretjega in tako dalje do konca. Takšnega In memoriam nisem videl še nikjer in nikoli. In najbrž ga tudi ne bom. Kar me zelo pomirja, saj je napisano v Kuljiševem slogu. To pa je tudi bistvo takšnega zapisa - če seveda odmislimo vse svetohlinske in oportunistične izlive: In memoriam mora biti tak, da je všeč pokojniku, ne pa nekakšni javnosti, užaloščeni vdovi ali sorodnikom.

20.08.2019 23:00
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ključne besede:   Denis Kuljiš   Hrvaška   Globus   Dragan Živadinov   Dejan Steinbuch   in memoriam

Niti nisem ugasnil računalnika po objavi In memoriam za Ivana Omana, ko preberem, da je umrl tudi Denis Kuljiš. Najbolj neomadeževanega člana osamosvojitvenega predsedstva (1990-1992) nisem imel nikoli prilike spoznati. Denisa Kuljiša pa sem. Po Draganovi zaslugi še malce bolje. Ko sva z Denisom nekoč sedela v ljubljanski gostilni As, kamor je kot notorični gurman redno zahajal med obiski Ljubljane, je beseda nanesla na Dragana Živadinova in takrat se je Denis še razživel: nujno naj ga pokličem. Končalo se je tako, da smo z Draganom, ki je bil po nekem čudnem spletu naključij ravno nekje v bližini in je hitro prišel k nama, potem več ur razpravljali o vsem mogočem. Politiki, kulturi, vesolju, hrani in morda celo ženskah. Težko bi našel boljšega pripovedovalca zgodb od Denisa. Tistikrat se mi je po njegovi zaslugi dopadla celo ta gostilna, v katero radi hodijo poslovneži s sumljivim pedigrejem in ljubljanska družbena elita. Z narekovaji ali brez, saj je vseeno. Prav proti takšnim kreaturam je bil Kuljiš resnični mojster besede, še posebej tiste zajedljive, sarkastične. Na jugu bi rekli, da je znal "podjebavati".

 

 

 

 

Dejan Steinbuch me je po neveseli novici, da nas je zapustil Denis Kuljiš, odrešil. S svojim uvodnim spominjanjem mi je dal priložnost, da se tudi sam spomnim Denisa na Denisu primeren način prek njegovega neusmiljenega vitalizma: Šta ima? In prek Denisovega nalezljivega smeha. Njegov viskofrekvenčni hehet se mu je vedno znova prikazoval na obrazu. Sam sebe se je razveslil, ko je samemu sebi sprojeciral lastno sliko - misel. Vzporedno jo je že videl formulirano v nenadkriljivi jezikovni obliki. Ne, videl jo je že kar stiskano in uredniško zaključeno. Po mojem si jo je v glavi, v trenutku novinarskega navdiha, celo fotografsko opremil. In potem se je sam sebi smejal do obisti. Seveda samoironično! Bodoči članek ali komentar je skoraj vedno formuliral z največkrat utemeljeno nesramnostjo. V svojem najglobjem bistvu pa je bil Denis Kuljiš globoko sramežljiv mož. Verjemite mi tudi vi, ki vas je po potrebenem ali včasih po nepotrebnem omenjal.

 

S svojo subverzivno besedno umetnostjo je začel že globoko v časih socializma in SFRJ, ko se je bilo težko iti žurnalizem brez cenzure. Toda nič lažje, za marsikoga celo nevarnejše je bilo na Hrvaškem v prvih letih samostojnosti, ko so vojni dobičkarji in kriminalci v spregi z vladajočo politiko primitvno krojili svobodo medijev. Denis Kuljiš je bil na nek poseben način nedotakljiv, kot da bi ga korpulentna postava - Denis ne zameri mi, ampak ni res, da si samo zelo rad dobro jedel, ampak si predvsem preveč jedel - varovala pred vsemi spletkami in umazanijo okoli njega.

 

Že vidim, da se ne bom mogel ob slovesu otresti Denisovega smeha. Pred dvema desetletjema sva se skupaj znašla v zimski Moskvi. Ob zaključku kratkega dne me je povabil na večerjo v hotel Kempinski. Imela sva izvrsten pogled na nočno osvetljen Kremelj. Snežilo je tako močno, kot mora v Moskvi snežiti, da je pogled na kremeljski prospekt popoln. Sredi večerje se je spomnil nečesa tako intenzivno, da je prekinil obed in začel pripovedovati o svojem očetu. Ta je v šestdesetih letih delal v Splitu kot inženir-tehnolog, zaposlen v vojaški mornarici. V tistem obdobju so ga poslali v Moskvo, da realizira naročilo oziroma nakup dveh vojaških podmornic. V svoji pripovedi, ki nama je hladila večerjo, se je Denis spomnil fascinantnega absurdizma tedanje ljudske armade. Preden je oče odšel na poslovno pot, mu je pokazal zeleno naročilnico za nakup dveh podmornic. Na njej je pisalo: podvodnaja lodka; komada/2x in potem poševna črta do podnožja naročilnice, da ne bi slučajno mimogrede še kaj nepredvidenega kupil. Ne morete si predstavljati, kako je Denisa tisti večer v Kempinskem veselila tista poševna absurdistična črta na naročilnici ljudske armade. Nenehoma je ponavljal in _____ pod podmornicama pa tista poševna črta!

 

Bil je predvsem novinar. Pisec. Takšnih v Deželi nimamo. Odličen humorist. Malce manj dobro mu je šlo v poslovnih založniških vodah. Dokler je delal za druge, je še šlo. Pravzaprav odlično. Bil je eden očetov skupine EPH, ki je kasneje prešla pod okrilje nekdanjega nemškega medijskega imperija WAZ. Še prej si je takorekoč izmislil Globus, pa kasneje tudi Nacional. Urejaval je Playboy in še pol ducata revij. A ko je v nekem trenutku poskusil na svoje, s svojim časopisom, je že po nekaj mesecih propadel. A še preden bi okolica to zaznala, se je že pobral in delal dalje. Njegove kolumne 1000 Šema Denisa Kuljiša na zadnji strani Globusa bodo šle v zgodovino. Tako kot on, eden najbolj izvirnih, plodovitih in predvsem slogovno izpiljenih novinarjev v medijskem prostoru nekdanje skupne države. Da ne omenjamo, kako dobro je bil obveščen o vsem.

 

Denis Kuljiš je bil izvrsten urednik tednika Globus. Predvsem sem bil zelo presenečen, ko me je povabil kot urednik tedanje visoko nakladne revije, da pišem v njej komentarje o umetnosti. Začudeno sem ga vprašal: Denis, menim, da veš, da pišem tekste, ki so relativno nerazumljivi večinskemu bralstvu. Kako bo šlo to skupaj z visokonakladno revijo? On pa mi je odvrnil: A se nismo borili med drugim tudi zato, da lahko objavljamo nerazumljive tekste? Tako sem skoraj dve leti pisal komentarje o umetnosti v Globusu, ko me je naposled poklical: Videti je, da te ne morem več ščititi pred večinskim bralstvom in kapitalom. Če ne bom mogel zaščiti tebe, je več kot očitno, da ne bom mogel več ščititi sebe!

 

 

 

 

Denis je bil tako dobro omrežen in poznan, da sem začel verjeti, da pozna vse pomembne ljudi na Hrvaškem. Septembra 2015 sem ga klical iz Visa, kjer smo z ženo in štirimesečnim sinom zaradi nesporazuma ostali brez rezerviranega apartmaja, in ga prosil, če pozna koga, ki tam oddaja kakšno nepremičnino. Denis mi je takoj poslal cifro nekoga, ki da ima tam majhen družinski hotel in ki da bo vse "zrihtal". Čez pet minut pa mi pošlje sms, naj za Božjo voljo ne kličem tega tipa, ker je trenutno v zaporu zaradi drog ...

 

Manj znano je, da je neuspešno poizkusil izdajti dnevnik z naslovom XXI. stoletje. Ko mi je poslal poizkusno številko dnevnika, sem skoraj umrl od smeha, v njem je bil objavljen tekst, posvečen Ksevtu, z naslovom: Vitanje, slovenski odgovor na Međugorje. Denis Kuljiš je bil medij sam, ki se je neusmiljeno smejal sebi in svojim junakom. Predvsem pa je bil neusmiljen, brutalen do političnih kriminalcev. Teh pa je bilo na Balkanu na gromozanske kupe za časa njegovega življenja. Zdaj pa jih zanj ne bo več, samo še absurdistični smeh in ____ poševna črta!

 

Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Kdor ga je poznal, je prepričan, da se bo tudi tam, kamor je odšel, imel odlično. Da ne bo lačen in žejen. No, v to sem povsem prepričan. Spet bo božansko jedel in pil. Samo ne pretiravaj, Denis. S polnim želodcem je težko pisati. Tale dvojni In memoriam je na srečo pri koncu. Spil bom še en gemišt zate, Denis, potem pa ugasnil luč in šel spat. 

 

Tale dvojni In memoriam je na srečo pri koncu.

 

Na srečo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,929
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,165
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,093
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,604
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,806
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,289
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,239
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 978
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,351
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,557