Komentar

Zbogom, Denis, piši v miru!

Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je pokojnika poznal precej bolje od mene. Jaz sem napisal uvod in prvi odstavek, Dragan naslednjega, jaz potem spet tretjega in tako dalje do konca. Takšnega In memoriam nisem videl še nikjer in nikoli. In najbrž ga tudi ne bom. Kar me zelo pomirja, saj je napisano v Kuljiševem slogu. To pa je tudi bistvo takšnega zapisa - če seveda odmislimo vse svetohlinske in oportunistične izlive: In memoriam mora biti tak, da je všeč pokojniku, ne pa nekakšni javnosti, užaloščeni vdovi ali sorodnikom.

20.08.2019 23:00
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ključne besede:   Denis Kuljiš   Hrvaška   Globus   Dragan Živadinov   Dejan Steinbuch   in memoriam

Niti nisem ugasnil računalnika po objavi In memoriam za Ivana Omana, ko preberem, da je umrl tudi Denis Kuljiš. Najbolj neomadeževanega člana osamosvojitvenega predsedstva (1990-1992) nisem imel nikoli prilike spoznati. Denisa Kuljiša pa sem. Po Draganovi zaslugi še malce bolje. Ko sva z Denisom nekoč sedela v ljubljanski gostilni As, kamor je kot notorični gurman redno zahajal med obiski Ljubljane, je beseda nanesla na Dragana Živadinova in takrat se je Denis še razživel: nujno naj ga pokličem. Končalo se je tako, da smo z Draganom, ki je bil po nekem čudnem spletu naključij ravno nekje v bližini in je hitro prišel k nama, potem več ur razpravljali o vsem mogočem. Politiki, kulturi, vesolju, hrani in morda celo ženskah. Težko bi našel boljšega pripovedovalca zgodb od Denisa. Tistikrat se mi je po njegovi zaslugi dopadla celo ta gostilna, v katero radi hodijo poslovneži s sumljivim pedigrejem in ljubljanska družbena elita. Z narekovaji ali brez, saj je vseeno. Prav proti takšnim kreaturam je bil Kuljiš resnični mojster besede, še posebej tiste zajedljive, sarkastične. Na jugu bi rekli, da je znal "podjebavati".

 

 

 

 

Dejan Steinbuch me je po neveseli novici, da nas je zapustil Denis Kuljiš, odrešil. S svojim uvodnim spominjanjem mi je dal priložnost, da se tudi sam spomnim Denisa na Denisu primeren način prek njegovega neusmiljenega vitalizma: Šta ima? In prek Denisovega nalezljivega smeha. Njegov viskofrekvenčni hehet se mu je vedno znova prikazoval na obrazu. Sam sebe se je razveslil, ko je samemu sebi sprojeciral lastno sliko - misel. Vzporedno jo je že videl formulirano v nenadkriljivi jezikovni obliki. Ne, videl jo je že kar stiskano in uredniško zaključeno. Po mojem si jo je v glavi, v trenutku novinarskega navdiha, celo fotografsko opremil. In potem se je sam sebi smejal do obisti. Seveda samoironično! Bodoči članek ali komentar je skoraj vedno formuliral z največkrat utemeljeno nesramnostjo. V svojem najglobjem bistvu pa je bil Denis Kuljiš globoko sramežljiv mož. Verjemite mi tudi vi, ki vas je po potrebenem ali včasih po nepotrebnem omenjal.

 

S svojo subverzivno besedno umetnostjo je začel že globoko v časih socializma in SFRJ, ko se je bilo težko iti žurnalizem brez cenzure. Toda nič lažje, za marsikoga celo nevarnejše je bilo na Hrvaškem v prvih letih samostojnosti, ko so vojni dobičkarji in kriminalci v spregi z vladajočo politiko primitvno krojili svobodo medijev. Denis Kuljiš je bil na nek poseben način nedotakljiv, kot da bi ga korpulentna postava - Denis ne zameri mi, ampak ni res, da si samo zelo rad dobro jedel, ampak si predvsem preveč jedel - varovala pred vsemi spletkami in umazanijo okoli njega.

 

Že vidim, da se ne bom mogel ob slovesu otresti Denisovega smeha. Pred dvema desetletjema sva se skupaj znašla v zimski Moskvi. Ob zaključku kratkega dne me je povabil na večerjo v hotel Kempinski. Imela sva izvrsten pogled na nočno osvetljen Kremelj. Snežilo je tako močno, kot mora v Moskvi snežiti, da je pogled na kremeljski prospekt popoln. Sredi večerje se je spomnil nečesa tako intenzivno, da je prekinil obed in začel pripovedovati o svojem očetu. Ta je v šestdesetih letih delal v Splitu kot inženir-tehnolog, zaposlen v vojaški mornarici. V tistem obdobju so ga poslali v Moskvo, da realizira naročilo oziroma nakup dveh vojaških podmornic. V svoji pripovedi, ki nama je hladila večerjo, se je Denis spomnil fascinantnega absurdizma tedanje ljudske armade. Preden je oče odšel na poslovno pot, mu je pokazal zeleno naročilnico za nakup dveh podmornic. Na njej je pisalo: podvodnaja lodka; komada/2x in potem poševna črta do podnožja naročilnice, da ne bi slučajno mimogrede še kaj nepredvidenega kupil. Ne morete si predstavljati, kako je Denisa tisti večer v Kempinskem veselila tista poševna absurdistična črta na naročilnici ljudske armade. Nenehoma je ponavljal in _____ pod podmornicama pa tista poševna črta!

 

Bil je predvsem novinar. Pisec. Takšnih v Deželi nimamo. Odličen humorist. Malce manj dobro mu je šlo v poslovnih založniških vodah. Dokler je delal za druge, je še šlo. Pravzaprav odlično. Bil je eden očetov skupine EPH, ki je kasneje prešla pod okrilje nekdanjega nemškega medijskega imperija WAZ. Še prej si je takorekoč izmislil Globus, pa kasneje tudi Nacional. Urejaval je Playboy in še pol ducata revij. A ko je v nekem trenutku poskusil na svoje, s svojim časopisom, je že po nekaj mesecih propadel. A še preden bi okolica to zaznala, se je že pobral in delal dalje. Njegove kolumne 1000 Šema Denisa Kuljiša na zadnji strani Globusa bodo šle v zgodovino. Tako kot on, eden najbolj izvirnih, plodovitih in predvsem slogovno izpiljenih novinarjev v medijskem prostoru nekdanje skupne države. Da ne omenjamo, kako dobro je bil obveščen o vsem.

 

Denis Kuljiš je bil izvrsten urednik tednika Globus. Predvsem sem bil zelo presenečen, ko me je povabil kot urednik tedanje visoko nakladne revije, da pišem v njej komentarje o umetnosti. Začudeno sem ga vprašal: Denis, menim, da veš, da pišem tekste, ki so relativno nerazumljivi večinskemu bralstvu. Kako bo šlo to skupaj z visokonakladno revijo? On pa mi je odvrnil: A se nismo borili med drugim tudi zato, da lahko objavljamo nerazumljive tekste? Tako sem skoraj dve leti pisal komentarje o umetnosti v Globusu, ko me je naposled poklical: Videti je, da te ne morem več ščititi pred večinskim bralstvom in kapitalom. Če ne bom mogel zaščiti tebe, je več kot očitno, da ne bom mogel več ščititi sebe!

 

 

 

 

Denis je bil tako dobro omrežen in poznan, da sem začel verjeti, da pozna vse pomembne ljudi na Hrvaškem. Septembra 2015 sem ga klical iz Visa, kjer smo z ženo in štirimesečnim sinom zaradi nesporazuma ostali brez rezerviranega apartmaja, in ga prosil, če pozna koga, ki tam oddaja kakšno nepremičnino. Denis mi je takoj poslal cifro nekoga, ki da ima tam majhen družinski hotel in ki da bo vse "zrihtal". Čez pet minut pa mi pošlje sms, naj za Božjo voljo ne kličem tega tipa, ker je trenutno v zaporu zaradi drog ...

 

Manj znano je, da je neuspešno poizkusil izdajti dnevnik z naslovom XXI. stoletje. Ko mi je poslal poizkusno številko dnevnika, sem skoraj umrl od smeha, v njem je bil objavljen tekst, posvečen Ksevtu, z naslovom: Vitanje, slovenski odgovor na Međugorje. Denis Kuljiš je bil medij sam, ki se je neusmiljeno smejal sebi in svojim junakom. Predvsem pa je bil neusmiljen, brutalen do političnih kriminalcev. Teh pa je bilo na Balkanu na gromozanske kupe za časa njegovega življenja. Zdaj pa jih zanj ne bo več, samo še absurdistični smeh in ____ poševna črta!

 

Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Kdor ga je poznal, je prepričan, da se bo tudi tam, kamor je odšel, imel odlično. Da ne bo lačen in žejen. No, v to sem povsem prepričan. Spet bo božansko jedel in pil. Samo ne pretiravaj, Denis. S polnim želodcem je težko pisati. Tale dvojni In memoriam je na srečo pri koncu. Spil bom še en gemišt zate, Denis, potem pa ugasnil luč in šel spat. 

 

Tale dvojni In memoriam je na srečo pri koncu.

 

Na srečo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,133
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,561
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,816
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,529
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 948
07/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,492
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,055
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 890
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 757