Komentar

Zbogom, Denis, piši v miru!

Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je pokojnika poznal precej bolje od mene. Jaz sem napisal uvod in prvi odstavek, Dragan naslednjega, jaz potem spet tretjega in tako dalje do konca. Takšnega In memoriam nisem videl še nikjer in nikoli. In najbrž ga tudi ne bom. Kar me zelo pomirja, saj je napisano v Kuljiševem slogu. To pa je tudi bistvo takšnega zapisa - če seveda odmislimo vse svetohlinske in oportunistične izlive: In memoriam mora biti tak, da je všeč pokojniku, ne pa nekakšni javnosti, užaloščeni vdovi ali sorodnikom.

20.08.2019 23:00
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ključne besede:   Denis Kuljiš   Hrvaška   Globus   Dragan Živadinov   Dejan Steinbuch   in memoriam

Niti nisem ugasnil računalnika po objavi In memoriam za Ivana Omana, ko preberem, da je umrl tudi Denis Kuljiš. Najbolj neomadeževanega člana osamosvojitvenega predsedstva (1990-1992) nisem imel nikoli prilike spoznati. Denisa Kuljiša pa sem. Po Draganovi zaslugi še malce bolje. Ko sva z Denisom nekoč sedela v ljubljanski gostilni As, kamor je kot notorični gurman redno zahajal med obiski Ljubljane, je beseda nanesla na Dragana Živadinova in takrat se je Denis še razživel: nujno naj ga pokličem. Končalo se je tako, da smo z Draganom, ki je bil po nekem čudnem spletu naključij ravno nekje v bližini in je hitro prišel k nama, potem več ur razpravljali o vsem mogočem. Politiki, kulturi, vesolju, hrani in morda celo ženskah. Težko bi našel boljšega pripovedovalca zgodb od Denisa. Tistikrat se mi je po njegovi zaslugi dopadla celo ta gostilna, v katero radi hodijo poslovneži s sumljivim pedigrejem in ljubljanska družbena elita. Z narekovaji ali brez, saj je vseeno. Prav proti takšnim kreaturam je bil Kuljiš resnični mojster besede, še posebej tiste zajedljive, sarkastične. Na jugu bi rekli, da je znal "podjebavati".

 

 

 

 

Dejan Steinbuch me je po neveseli novici, da nas je zapustil Denis Kuljiš, odrešil. S svojim uvodnim spominjanjem mi je dal priložnost, da se tudi sam spomnim Denisa na Denisu primeren način prek njegovega neusmiljenega vitalizma: Šta ima? In prek Denisovega nalezljivega smeha. Njegov viskofrekvenčni hehet se mu je vedno znova prikazoval na obrazu. Sam sebe se je razveslil, ko je samemu sebi sprojeciral lastno sliko - misel. Vzporedno jo je že videl formulirano v nenadkriljivi jezikovni obliki. Ne, videl jo je že kar stiskano in uredniško zaključeno. Po mojem si jo je v glavi, v trenutku novinarskega navdiha, celo fotografsko opremil. In potem se je sam sebi smejal do obisti. Seveda samoironično! Bodoči članek ali komentar je skoraj vedno formuliral z največkrat utemeljeno nesramnostjo. V svojem najglobjem bistvu pa je bil Denis Kuljiš globoko sramežljiv mož. Verjemite mi tudi vi, ki vas je po potrebenem ali včasih po nepotrebnem omenjal.

 

S svojo subverzivno besedno umetnostjo je začel že globoko v časih socializma in SFRJ, ko se je bilo težko iti žurnalizem brez cenzure. Toda nič lažje, za marsikoga celo nevarnejše je bilo na Hrvaškem v prvih letih samostojnosti, ko so vojni dobičkarji in kriminalci v spregi z vladajočo politiko primitvno krojili svobodo medijev. Denis Kuljiš je bil na nek poseben način nedotakljiv, kot da bi ga korpulentna postava - Denis ne zameri mi, ampak ni res, da si samo zelo rad dobro jedel, ampak si predvsem preveč jedel - varovala pred vsemi spletkami in umazanijo okoli njega.

 

Že vidim, da se ne bom mogel ob slovesu otresti Denisovega smeha. Pred dvema desetletjema sva se skupaj znašla v zimski Moskvi. Ob zaključku kratkega dne me je povabil na večerjo v hotel Kempinski. Imela sva izvrsten pogled na nočno osvetljen Kremelj. Snežilo je tako močno, kot mora v Moskvi snežiti, da je pogled na kremeljski prospekt popoln. Sredi večerje se je spomnil nečesa tako intenzivno, da je prekinil obed in začel pripovedovati o svojem očetu. Ta je v šestdesetih letih delal v Splitu kot inženir-tehnolog, zaposlen v vojaški mornarici. V tistem obdobju so ga poslali v Moskvo, da realizira naročilo oziroma nakup dveh vojaških podmornic. V svoji pripovedi, ki nama je hladila večerjo, se je Denis spomnil fascinantnega absurdizma tedanje ljudske armade. Preden je oče odšel na poslovno pot, mu je pokazal zeleno naročilnico za nakup dveh podmornic. Na njej je pisalo: podvodnaja lodka; komada/2x in potem poševna črta do podnožja naročilnice, da ne bi slučajno mimogrede še kaj nepredvidenega kupil. Ne morete si predstavljati, kako je Denisa tisti večer v Kempinskem veselila tista poševna absurdistična črta na naročilnici ljudske armade. Nenehoma je ponavljal in _____ pod podmornicama pa tista poševna črta!

 

Bil je predvsem novinar. Pisec. Takšnih v Deželi nimamo. Odličen humorist. Malce manj dobro mu je šlo v poslovnih založniških vodah. Dokler je delal za druge, je še šlo. Pravzaprav odlično. Bil je eden očetov skupine EPH, ki je kasneje prešla pod okrilje nekdanjega nemškega medijskega imperija WAZ. Še prej si je takorekoč izmislil Globus, pa kasneje tudi Nacional. Urejaval je Playboy in še pol ducata revij. A ko je v nekem trenutku poskusil na svoje, s svojim časopisom, je že po nekaj mesecih propadel. A še preden bi okolica to zaznala, se je že pobral in delal dalje. Njegove kolumne 1000 Šema Denisa Kuljiša na zadnji strani Globusa bodo šle v zgodovino. Tako kot on, eden najbolj izvirnih, plodovitih in predvsem slogovno izpiljenih novinarjev v medijskem prostoru nekdanje skupne države. Da ne omenjamo, kako dobro je bil obveščen o vsem.

 

Denis Kuljiš je bil izvrsten urednik tednika Globus. Predvsem sem bil zelo presenečen, ko me je povabil kot urednik tedanje visoko nakladne revije, da pišem v njej komentarje o umetnosti. Začudeno sem ga vprašal: Denis, menim, da veš, da pišem tekste, ki so relativno nerazumljivi večinskemu bralstvu. Kako bo šlo to skupaj z visokonakladno revijo? On pa mi je odvrnil: A se nismo borili med drugim tudi zato, da lahko objavljamo nerazumljive tekste? Tako sem skoraj dve leti pisal komentarje o umetnosti v Globusu, ko me je naposled poklical: Videti je, da te ne morem več ščititi pred večinskim bralstvom in kapitalom. Če ne bom mogel zaščiti tebe, je več kot očitno, da ne bom mogel več ščititi sebe!

 

 

 

 

Denis je bil tako dobro omrežen in poznan, da sem začel verjeti, da pozna vse pomembne ljudi na Hrvaškem. Septembra 2015 sem ga klical iz Visa, kjer smo z ženo in štirimesečnim sinom zaradi nesporazuma ostali brez rezerviranega apartmaja, in ga prosil, če pozna koga, ki tam oddaja kakšno nepremičnino. Denis mi je takoj poslal cifro nekoga, ki da ima tam majhen družinski hotel in ki da bo vse "zrihtal". Čez pet minut pa mi pošlje sms, naj za Božjo voljo ne kličem tega tipa, ker je trenutno v zaporu zaradi drog ...

 

Manj znano je, da je neuspešno poizkusil izdajti dnevnik z naslovom XXI. stoletje. Ko mi je poslal poizkusno številko dnevnika, sem skoraj umrl od smeha, v njem je bil objavljen tekst, posvečen Ksevtu, z naslovom: Vitanje, slovenski odgovor na Međugorje. Denis Kuljiš je bil medij sam, ki se je neusmiljeno smejal sebi in svojim junakom. Predvsem pa je bil neusmiljen, brutalen do političnih kriminalcev. Teh pa je bilo na Balkanu na gromozanske kupe za časa njegovega življenja. Zdaj pa jih zanj ne bo več, samo še absurdistični smeh in ____ poševna črta!

 

Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Kdor ga je poznal, je prepričan, da se bo tudi tam, kamor je odšel, imel odlično. Da ne bo lačen in žejen. No, v to sem povsem prepričan. Spet bo božansko jedel in pil. Samo ne pretiravaj, Denis. S polnim želodcem je težko pisati. Tale dvojni In memoriam je na srečo pri koncu. Spil bom še en gemišt zate, Denis, potem pa ugasnil luč in šel spat. 

 

Tale dvojni In memoriam je na srečo pri koncu.

 

Na srečo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.365
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.917
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 787
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922