Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

24.08.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Vurnik   Milan Šuklje   Trnovo   Tehnika

Na šoli so ga bili nekateri profesorji, ki so se v tistem trenutku po naključju znašli v dekanovi pisarni, iskreno veseli in mu segali v roko. Tudi sam se je počutil med njimi kar domačega, čeprav je komaj koga poznal. Prijetno ga je presenetila je delovna vnema, ki so jo kazali tako učitelji kot učenci pri urejanju prostorov. Hodniki so bili polni študentov, ki so od bogve od kod nosili pohištvo, naprave, stroje, knjige, študije ... Ponekod so še polagali pode, drugod pa so imeli profesorji že urejene kabinete, oddelki priročne knjižnice. Po nekaj vljudnostih ga je dekan peljal v prvo nadstropje prav na konec krila ob Aškerčevi, da bi mu pokazal arhitektski oddelek. Bil je že skoraj povsem nared. Profesor Vurnik je knjige iz njegovega zaboja že razmestil po policah. V veliko sobo, ki naj bi služila za njun delovni kabinet, je že dal prinesti svojo risalno mizo in polico za odlaganje načrtov in modelov. Plečnik se je ozrl naokrog in dekana povprašal, kdaj bodo pripeljali pohištvo, torej mize in stole po njegovih načrtih –  nekaj profesorskih z visokimi nasloni je že videl po kabinetih – pa mu je ta odvrnil, da jih vsak dan dobijo po nekaj deset in da bodo s koncem avgusta že vsi na svojih mestih. Potem mu je omenil, da ima z vselitvijo v bratovo hišo še nekaj težav, da jo mora še vso urediti in da bi se moral nujno dobiti z inženirjem Šukljetom, ki bi mu lahko pomagal z nasvetom, kje bi dobil primerne izvajalce. Dekan se je ponudil, da se bo že naslednjega dne pogovoril s Šukljetom in ga poslal k njemu v Trnovo.

 

Inženir Milan Šuklje se je izkazal za pravega prijatelja. Ni pozabil, kako hitro se je arhitekt odzval na njegovo prošnjo za načrte za Tehniško fakulteto, kako neutrudno mu je pozneje pošiljal dodatne načrte in detajle, odgovoril na vsako poslano mu vprašanje. Zdaj je prišel trenutek, da se mu primerno oddolži. V tednu dni so na dvorišče trnovskega domovanja že začeli voziti gradbeni material, postavljati odre, odpirati streho za ureditev treh nadstreškov na južni in dveh malih na severni. Ob zahodni stranici sta dva delavca že začela kopati veliko jamo za greznico in potem nadaljevala z izkopom jarka za temelj načrtovane nove stene pred južno steno hiše. Sosedje so z zanimanjem opazovali hrupno dogajanje in ne brez bojazni, koliko časa bodo morali vse to prenašati. Toda nihče se ni upal nič vprašati. Medtem pa se je, kakor je bil obljubil Šuklje, oglasil lastnik gradbenega podjetja, da bi ga peljal s svojim avtom do svojega prijatelja in sodelavca, posebej izvedenega za izdelavo stavbnega pohištva. Pri njem je Jože naročil vsa okna za nadstreške, in predvsem stopnišče, nujno povezavo v zgodnje nadstropje. Vprašanje pohištva je moral odložiti za pozneje. Utrujen od naporov in skrbi se je moral zvečer posvetiti še pripravam na predavanja in zbiranju gradiva za vaje s študenti. K sreči vreme ni nagajalo ne zidarjem ne krovcem, tako da so bila groba dela v dobrem mesecu končana. Ometavanju in pleskanju sten je sledilo postavljanje stopnišča, vzidavanjem vrat in napeljevanje elektrike po površini sten. Zamujalo je le delo z greznico in zidanjem stranišča. Malo pred končanjem del v trnovskem stanovanju so prišli ponj s Tehnike, da bi nadzoroval postavitev peči v profesorskem kabinetu arhitektskega oddelka. Jože si ga je zamisli nekoliko po svoje in je kar na mestu, neposredno vodil pečarje pri postavljanju peči. S pečmi je imel vselej veliko veselja, tako tudi tokrat in je obžaloval, da si doma predvsem zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogel privoščiti česa podobnega.

 

Pri iskanju gospodinjske pomočnice se je izkazala njena najstarejša hči Marija. Ena izmed njenih znank je pokazala zanimanje za gospodinjenje pri profesorju Plečniku, tako da jo je nekega zgodnjega večera pripeljala predstavit svojemu stricu. Stricu Jožetu je bila na pogled kar všeč. Zaskrbela so ga njena leta. Bo zmogla toliko dela pri hiši in na vrtu, se je spraševal. Ljubo mu je bilo, da prihaja s Koroškega. Ime ji je bilo Neža Wüster. Dogovorila sta se, da jo bo obvestil, kdaj se bo mogla vseliti v svojo sobo; tedaj bi se tudi podrobneje pogovorila o njenih zadolžitvah v hiši in na vrtu. Omenila mu je, da bo pripeljala nekaj svojega skromnega pohištva. Glede svojega mu ni preostalo drugega, kot da je k Andrejevi skromni pohištveni opremi dodal veliki zaboj, v katerem je bil poslal svoje reči v Ljubljano, k temu pa še nekaj manjših od sestre, da mu bodo za odlagalne police. Risalno desko, veliko leseno ploščo na dveh kozah, je namestil pod veliko okno, glede stolov pa se je zadovoljil z nekaj preprostimi modeli Thonetove produkcije.

 

Čas pred začetkom predavanj in vaj na Tehniki je bil zanj poln skrbi in nadleg. Ni se prav znašel. Andreju je pisal:

 

Carissime, glej, tu skoraj nikogar ne poznam. Od zadnjih vojnih let poznam le kanonika Silvina Sardenka, iz zadnjega časa pa le jezuita Franca Tomca. S profesorji na Tehniki se komaj pozdravljamo, če jih srečam na cesti, se rajši delajo, da me ne vidijo, kot da bi me pozdravili, kaj šele, da bi se ustavili in si izmenjali magari samo nekaj vljudnosti. Mimo naših profesorjev sploh nikogar ne poznam, z nikomer ne občujem, incluzive ženski spol. Poznam samo eno pot čez frančiškanski most pred škofijo do sestre. In tudi to je prijetnejše po noči zaradi ljudi in zaradi nepopisno grdega mesta. Jaz sicer ne bom nobenega mesta zidal in ga tudi nisem – ali Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami. Drugega ne vem. Tudi moj spomin, na katerega, nota bene, se nisem nikdar kaj prida zanašal, je čedalje slabši, ravno tako moje oči. No tako se vse počasi kos za kosom pogreza. Tolaži človeka edino to, ker nisem nikdar živel v lepi celoti, temveč vedno na podrtiji lastne pomanjkljivosti. In zato je vseeno, kakor je že.

Ves Tvoj Jože

 

 

Še nekaj večerov se je boril z nagovorom študentom. Ta ga je od vsega še najbolj moril. Če ne bi sproti odnašal v kepo zmečkanih poskusov na papirju, bi jih bilo za več kot poln koš. Bil je nervozen, neprespan, slabe volje in do jutra tistega oktobrskega dne, ko je prvič stopil pred svoje ljubljanske študente, je imel na listu papirja pred seboj le nekaj skiciranih misli. Ko je zagledal pred sabo skoraj dve desetniji prihodnjih arhitektov – le od kod so se vzeli ti, ki jih spomladi ni bilo na prvem srečanju, je pomislil -  je še ta osnutek potisnil v žep suknjiča, vstal izza katedra in mirno počakal, da se pridušeno mrmranje povsem umiri. Tudi sam se je umiril in kot bi si bili že dolgo znanci, če ne prijatelji, kakor bi začel pisati še eno izmed številnih pisem, ki jim jih je dotlej pisal iz Prage, je potihoma začel govoriti:

 

"Predvsem vas danes prav lepo pozdravljam. Povedati vam nimam nič posebnega. Vi ste prišli na arhitekturo. Arhitektura pa je umetnost, mislite in premislite, kam ste prišli. In naša Tehnika z arhitektskim oddelkom je zaenkrat edini dom umetnosti na naši mladi univerzi. Ni bilo kar tjavendan, da ste sem prišli in jaz vam teh reči ne bom razlagal. Ali ta študij je še vedno nekaj drugega kot inženirstvo. Vi morete postati kakšni inženirji v kakšni pisarni; je to dobrina za vas in za domovino. Drugo pa je, kar zahteva domovina od vas, če hočete postati dobri arhitekti. Ne bom rekel, da smo živeli v puščavi. Srečal sem Finžgarja in mi je pravil, da so naši Orli pred telovadnim nastopom v Parizu govorili Francozom o svojem stadionu, ki ga nameravajo zgraditi. Francozi so jih vprašali, 'Koliko vas pa je?' 'En milijon.' So jim odgovorili. Pa so na to rekli Francozi: 'Saj kaj takega si mi ne bi upali narediti.' Je to znamenje, da naše ljudstvo nekaj hoče in tudi nekaj stori. Res je, da smo v državi najboljši organizatorji, dobili smo to najboljše od Nemcev."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
0
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,133
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,561
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,816
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,529
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 948
07/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,492
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,055
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 890
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 757