Komentar

Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture

Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar.

24.08.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado Martek   razstava   Reka   Evropska prestolnica kulture   Maribor   Tomaž Pandur   Slobodan Šnajder   Janko Polič Kamov

Foto: Matej Grgić

Prihodnje leto - 2020 - bomo obeleževali stoto obletnico umetniške akcije Novomeška pomlad. Istočasno bo v naši neposredni bližini, na Reki, potekala celoletna kulturno umetniška manifestacija - Evropska prestolnica kulture. Ob tej priložnosti lahko Reki samo zaželim, da se ne bi sesula sama vase, kot se je to zgodilo Mariboru, ko se je vanj vlila pekoča magma provincializma Sv. Ligojna in Sv. Florjana. Manifestacija Evropska prestolnica kulture je format takšne vrste, ki omogoča velikemu kapitalu, da v času slavja sproži v izbranem mestu ogromne energetske tokove, ki zmorejo zgraditi nove infrastrukturne objekte. Tako v novih festivalskih arhitekturah čez leto zasvetijo najnovejše umetniške oblike. V Mariboru se je v tistem času zgodil kulturni umor umetnika Tomaža Pandurja, zakol njegove zamisli, da se v mestu zgradi prepotreben Muzej sodobne umetnosti, v katerem bi sobivala črna odrska škatla (black box), ki naj bi omogočilla prihajajočim generacijam proizvajati najsodobneješe vizualne in scenske producije (Maks).

 

V tistem letu brezobzirnosti in ljubiteljske preproščine niso v Mariboru zgradili niti najosnovnejšega objekta: prepotrebne mestne knjižnice. Kaj šele, da bi sprožili kakršnokoli obliko alfavill arhitekture, ki bi nas spomnila na to, da je v Mariboru preživljal svoje otroštvo pionir vesoljskih tehnologij Herman Potočnik Noordung. (Poziv: Mariborčani, ne pustite se državnim črvom, sami dokončajte to kar ste začeli, podarite si vsaj novo knjižnico ali Muzej sodobne umetnosti ali črno škatlo bodočnosti!)

 

Konec uvoda, vstopimo v komentar. Ne dolgo tega so na Reki odprli v kontekstu Evropske prestolnice kulture predrazstavo izvrstnega intermedijskega umetnika Vlada Marteka. Predrazstava je zelo dober napovednik Kulturne prestolnice Evrope. Če si je ne boste ogledali, ko se boste vračali z dalmatinskih otokov, si jo bo mogoče ogledali meseca februarja v Mestni galeriji Ljubljana. Takrat si jo bom ogledal tudi sam. Danes pa želim, da bi moj komentar izzvenel kot napoved reške Evropske prestolnice kulture. Rad bi za vas pripravil internetno razstavo umetniških del Vlada Marteka. Menim, da je to mogoče, a zato prosim urednika portala+, da ob objavi poleg teksta predstavi kolikor je mogoče Martekovih slik. Komentar-razstava bo vsebovala devet njegovih akcionističnih aksiomov, devet poetskih trakov, ki jih je neokonceptualistično širil desetletja po zagrebških ulicah.

 

 

 

 

Prvi poetski trak: Čitajte Kamova! (Berite Kamova!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati pesnika, dramatika, prevajalca, modernista Janka Poliča Kamova, spoznati bi morala proto futurista pred futurizmom. Evropa bi morala spoznati tega divjega mladeniča, ki se je spuščal na začetku XX. stoletja po brzicah novega. Njegov zanos ga je še ne petindvajsetletnega pokončal v Barceloni leta 1910.

 

 

 

 

 

Drugi poetski trak: Čitajte Šnajdera! (Berite Šnajderja!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati izjemnega dramatika Slobodana Šnajderja in njegovo dramo Kamov, smrtopis (Kamov, nekrolog) in še cel niz njegovih dram, kot so Hrvaški Faust, Držićev sen in Bauhaus.

 

 

 

 

 

Tretji poetski trak: Čitajte Marteka! (Berite Marteka!)

 

Martek je z vsem svojim bitjem najprej neusmiljeno prijazen človek, ki dekonstruira in takoj zatem redefinira pesniške silnice. Montira jih v estetske formule. Pri Vladu Marteku je že na prvi pogled vidna montaža najmanj dveh umetniških zvrsti, poezije in slike, ki se zlijeta v Martekov rokopis v dobesednem in produkcijskem smislu. Seveda zanj umetnost ni proizvod, temveč je stoprocentni duh.

 

 

 

 

 

Četrti poetski trak: Čitajte Majakovskega! (Berite Majakovskega!)

 

Vlado Martek ima globoko zavest o historičnih stilnih spremembah. Ko govorimo o fenomenu Martekove vizualne misli, o njej ne moremo premišljevati na način, kot premišljujemo o konkretni ali letristični poeziji. Prej nasprotno. V njej ne gledamo znakovne logike, temveč se dobesedno intermedijsko spustimo v umetnino. V globoko državo umetnosti. Pri vsem tem pa je Martek popolnoma diskreten in zbran. Z evforičnim pozivom pred nami razvršča poetske objekte. V njegovih poetskih akcijah (izvrstno jih je analizirala umetnostna zgodovinarka Branka Stilinović) ne beremo literarnega kiča. Literatura je bila zanj in vedno bo osrednja formulacija čutno-čustvenega sveta, formulacija velike ljubezni. Nikoli nisem imel občutka, da bi se v njegovi vizualni investiciji zgodila inflacija pomenov. Nikoli! Povejmo pa, da je Martek proizvedel nekaj tisoč umetniških del.

 

 

 

 

 

Peti poetski trak: Ljepota je Ljepota. Nema izlaza. (Lepota je lepota. Ni izhoda.)

 

Ne zgodi se velikokrat, a se zgodi, da umetnik dela v knjižnici kot knjižničar. Martek je bil eden teh umetnikov. Kot knjižničar splošne knjižnice Dubrava je svojo vizualno in pesniško izkušnjo posredoval svetu evropskega razsvetljenstva. Martekova umetnost vsebuje razsvetljenski izraz tudi zaradi tega, ker je v njej naseljen mir, ki ga najdemo v knjižnicah, istočasno pa je v njem še danes presvetljen izraz nebrzdanega protesta. V svojem osebnem zgodovinskem atlasu je dosledno mapiral poetske oblike. Znotraj oblikovanih državnih mej je z največjo stopnjo užitka preimenoval mesta in države z imeni svojih umetniških sodrugov in modelov svetovne literature!

 

 

 

 

 

Šesti poetski trak: Martek šta radiš? Dojim romantiku. (Martek kaj počneš? Dojim romantiko.)

 

Pri njem ves čas poteka občutljivo zanikanje stvarnosti. Na svoj način se upira novemu valu barbarstev in ruralizacije, ki je zavit v vojne dokumentacije. Neverjetno, kako je Martekov temperament v nasprotju z njegovim aktivističnim angažmajem.

 

 

 

 

 

Sedmi poetski trak: Dobar sam otac ali loš domoljub. (Dober oče sem, a slab domoljub.)

 

Ponavadi se zgodi med generacijami spor, ko najnovejša napade predhodno generacijo, toda navkljub vsem konfliktom obstaja globoka povezava med njima. V Zagrebu se je izoblikovala posebna umetniška situacija: konceptualna skupnost šestdesetih let je na vso moč podprla neokonceptualno umetniško generacijo sedemdesetih let (Mangelos - Stilinović). A za obe skupini je bil Martek intelektualni izvidnik. Martekov prosti verz je postal hvaležno področje za virtuzno vizualno valovanje.

 

 

 

 

 

 

Osmi poetski trak: Umjetnost nema alternative. (Umetnost nima alternative.)

 

Čeprav si je umetnost že zdavnaj pridobila pravico, da je nerazumljiva, Martek metadidaktično izraža smiselne sklope in sklepe. Njegove slike dobesedno beremo, beremo njegove slike v akciji. Čeprav se je zdelo, da njegovih pozivov ne bo nihče slišal, se je izkazalo, da so bili več kot dovolj glasni, da so preglasili čas.

 

 

 

 

 

Deveti poetski trak: Stidim se jer živim od avantgarde. (Nerodno mi je, ker živim od avantgarde.)

 

Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar. Menim, da mi ne bo za slabo vzel, ker ga imenujem tovariš v anarhizmu. On je anarhizem že zdavnaj prerastel, toda po mojem ga še vedno kot monarhist potihem občuduje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
11
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.698
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.559
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.805
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.405
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.041
06/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.463
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.587
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.497
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.478
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.331