Komentar

Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture

Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar.

24.08.2019 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado Martek   razstava   Reka   Evropska prestolnica kulture   Maribor   Tomaž Pandur   Slobodan Šnajder   Janko Polič Kamov

Foto: Matej Grgić

Prihodnje leto - 2020 - bomo obeleževali stoto obletnico umetniške akcije Novomeška pomlad. Istočasno bo v naši neposredni bližini, na Reki, potekala celoletna kulturno umetniška manifestacija - Evropska prestolnica kulture. Ob tej priložnosti lahko Reki samo zaželim, da se ne bi sesula sama vase, kot se je to zgodilo Mariboru, ko se je vanj vlila pekoča magma provincializma Sv. Ligojna in Sv. Florjana. Manifestacija Evropska prestolnica kulture je format takšne vrste, ki omogoča velikemu kapitalu, da v času slavja sproži v izbranem mestu ogromne energetske tokove, ki zmorejo zgraditi nove infrastrukturne objekte. Tako v novih festivalskih arhitekturah čez leto zasvetijo najnovejše umetniške oblike. V Mariboru se je v tistem času zgodil kulturni umor umetnika Tomaža Pandurja, zakol njegove zamisli, da se v mestu zgradi prepotreben Muzej sodobne umetnosti, v katerem bi sobivala črna odrska škatla (black box), ki naj bi omogočilla prihajajočim generacijam proizvajati najsodobneješe vizualne in scenske producije (Maks).

 

V tistem letu brezobzirnosti in ljubiteljske preproščine niso v Mariboru zgradili niti najosnovnejšega objekta: prepotrebne mestne knjižnice. Kaj šele, da bi sprožili kakršnokoli obliko alfavill arhitekture, ki bi nas spomnila na to, da je v Mariboru preživljal svoje otroštvo pionir vesoljskih tehnologij Herman Potočnik Noordung. (Poziv: Mariborčani, ne pustite se državnim črvom, sami dokončajte to kar ste začeli, podarite si vsaj novo knjižnico ali Muzej sodobne umetnosti ali črno škatlo bodočnosti!)

 

Konec uvoda, vstopimo v komentar. Ne dolgo tega so na Reki odprli v kontekstu Evropske prestolnice kulture predrazstavo izvrstnega intermedijskega umetnika Vlada Marteka. Predrazstava je zelo dober napovednik Kulturne prestolnice Evrope. Če si je ne boste ogledali, ko se boste vračali z dalmatinskih otokov, si jo bo mogoče ogledali meseca februarja v Mestni galeriji Ljubljana. Takrat si jo bom ogledal tudi sam. Danes pa želim, da bi moj komentar izzvenel kot napoved reške Evropske prestolnice kulture. Rad bi za vas pripravil internetno razstavo umetniških del Vlada Marteka. Menim, da je to mogoče, a zato prosim urednika portala+, da ob objavi poleg teksta predstavi kolikor je mogoče Martekovih slik. Komentar-razstava bo vsebovala devet njegovih akcionističnih aksiomov, devet poetskih trakov, ki jih je neokonceptualistično širil desetletja po zagrebških ulicah.

 

 

 

 

Prvi poetski trak: Čitajte Kamova! (Berite Kamova!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati pesnika, dramatika, prevajalca, modernista Janka Poliča Kamova, spoznati bi morala proto futurista pred futurizmom. Evropa bi morala spoznati tega divjega mladeniča, ki se je spuščal na začetku XX. stoletja po brzicah novega. Njegov zanos ga je še ne petindvajsetletnega pokončal v Barceloni leta 1910.

 

 

 

 

 

Drugi poetski trak: Čitajte Šnajdera! (Berite Šnajderja!)

 

Evropa bi morala brezpogojno spoznati izjemnega dramatika Slobodana Šnajderja in njegovo dramo Kamov, smrtopis (Kamov, nekrolog) in še cel niz njegovih dram, kot so Hrvaški Faust, Držićev sen in Bauhaus.

 

 

 

 

 

Tretji poetski trak: Čitajte Marteka! (Berite Marteka!)

 

Martek je z vsem svojim bitjem najprej neusmiljeno prijazen človek, ki dekonstruira in takoj zatem redefinira pesniške silnice. Montira jih v estetske formule. Pri Vladu Marteku je že na prvi pogled vidna montaža najmanj dveh umetniških zvrsti, poezije in slike, ki se zlijeta v Martekov rokopis v dobesednem in produkcijskem smislu. Seveda zanj umetnost ni proizvod, temveč je stoprocentni duh.

 

 

 

 

 

Četrti poetski trak: Čitajte Majakovskega! (Berite Majakovskega!)

 

Vlado Martek ima globoko zavest o historičnih stilnih spremembah. Ko govorimo o fenomenu Martekove vizualne misli, o njej ne moremo premišljevati na način, kot premišljujemo o konkretni ali letristični poeziji. Prej nasprotno. V njej ne gledamo znakovne logike, temveč se dobesedno intermedijsko spustimo v umetnino. V globoko državo umetnosti. Pri vsem tem pa je Martek popolnoma diskreten in zbran. Z evforičnim pozivom pred nami razvršča poetske objekte. V njegovih poetskih akcijah (izvrstno jih je analizirala umetnostna zgodovinarka Branka Stilinović) ne beremo literarnega kiča. Literatura je bila zanj in vedno bo osrednja formulacija čutno-čustvenega sveta, formulacija velike ljubezni. Nikoli nisem imel občutka, da bi se v njegovi vizualni investiciji zgodila inflacija pomenov. Nikoli! Povejmo pa, da je Martek proizvedel nekaj tisoč umetniških del.

 

 

 

 

 

Peti poetski trak: Ljepota je Ljepota. Nema izlaza. (Lepota je lepota. Ni izhoda.)

 

Ne zgodi se velikokrat, a se zgodi, da umetnik dela v knjižnici kot knjižničar. Martek je bil eden teh umetnikov. Kot knjižničar splošne knjižnice Dubrava je svojo vizualno in pesniško izkušnjo posredoval svetu evropskega razsvetljenstva. Martekova umetnost vsebuje razsvetljenski izraz tudi zaradi tega, ker je v njej naseljen mir, ki ga najdemo v knjižnicah, istočasno pa je v njem še danes presvetljen izraz nebrzdanega protesta. V svojem osebnem zgodovinskem atlasu je dosledno mapiral poetske oblike. Znotraj oblikovanih državnih mej je z največjo stopnjo užitka preimenoval mesta in države z imeni svojih umetniških sodrugov in modelov svetovne literature!

 

 

 

 

 

Šesti poetski trak: Martek šta radiš? Dojim romantiku. (Martek kaj počneš? Dojim romantiko.)

 

Pri njem ves čas poteka občutljivo zanikanje stvarnosti. Na svoj način se upira novemu valu barbarstev in ruralizacije, ki je zavit v vojne dokumentacije. Neverjetno, kako je Martekov temperament v nasprotju z njegovim aktivističnim angažmajem.

 

 

 

 

 

Sedmi poetski trak: Dobar sam otac ali loš domoljub. (Dober oče sem, a slab domoljub.)

 

Ponavadi se zgodi med generacijami spor, ko najnovejša napade predhodno generacijo, toda navkljub vsem konfliktom obstaja globoka povezava med njima. V Zagrebu se je izoblikovala posebna umetniška situacija: konceptualna skupnost šestdesetih let je na vso moč podprla neokonceptualno umetniško generacijo sedemdesetih let (Mangelos - Stilinović). A za obe skupini je bil Martek intelektualni izvidnik. Martekov prosti verz je postal hvaležno področje za virtuzno vizualno valovanje.

 

 

 

 

 

 

Osmi poetski trak: Umjetnost nema alternative. (Umetnost nima alternative.)

 

Čeprav si je umetnost že zdavnaj pridobila pravico, da je nerazumljiva, Martek metadidaktično izraža smiselne sklope in sklepe. Njegove slike dobesedno beremo, beremo njegove slike v akciji. Čeprav se je zdelo, da njegovih pozivov ne bo nihče slišal, se je izkazalo, da so bili več kot dovolj glasni, da so preglasili čas.

 

 

 

 

 

Deveti poetski trak: Stidim se jer živim od avantgarde. (Nerodno mi je, ker živim od avantgarde.)

 

Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi anonimnimi urbanimi akcijami. Zagreb je, tudi zaradi Marteka, že zdavnaj postal kulturna prestolnica Evrope, mesto Reka pa bo postala ravnokar. Menim, da mi ne bo za slabo vzel, ker ga imenujem tovariš v anarhizmu. On je anarhizem že zdavnaj prerastel, toda po mojem ga še vedno kot monarhist potihem občuduje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.945
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.116
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.401
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.770
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.695
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.281
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.198
09/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060
10/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.221