Komentar

Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti

Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za vključitev v evroatlantske integracije. V desetletju in več pred tem se namreč stvari niso premaknile nikamor. Razlog je bil predvsem grško-makedonski spor glede imena, po razpadu SFR Jugoslavije, novonastale države s Skopjem kot prestolnico.

04.09.2019 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Severna Makedonija   Grčija   Stevo Pendarovski   Tsipras   Prespansko jezero   Ohridsko jezero   Bolgarija   Evropska unija   Zahodni Balkan   Albanija   Skopje

V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija.

Potem pa sta bivša jugoslovanska republika Makedonija in Grčija po letih brezplodnih pogajanj pod okriljem OZN junija lani vendarle zmogli toliko moči, da to vprašanje spravita z dnevnega reda. Na obali mejnega Prespanskega jezera sta sklenili dogovor, po katerem je nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je postala Severna Makedonija. Z rešitvijo res mnogi v Severni Makedoniji in Grčiji niso zadovoljni. Predsednik grške leve vlade Tsipras je zaradi tega izgubil parlamentarne volitve in to se lahko prihodnje leto kaj lahko zgodi tudi njegovemu makedonskemu kolegu Zaevu oziroma njegovi socialdemokratski stranki. Vendar je sedaj pravno veljavna pogodba vprašanje imena rešila za vedno. Severna Makedonija je med tem s pogodbo o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju uredila svoje odnose tudi z Bolgarijo, drugo sosedo, kjer je tudi pošteno škripalo ...

 

Skratka, vrata Severne Makedonije v NATO in EU naj bi bila sedaj široko odprta, država pa naj bi tudi v notranjepolitičnem smislu zajadrala v mirnejše vode. Odnosi v državi med slovanskim, makedonskim življem ter Albanci so bili namreč leta zelo napeti. Slednji predstavljajo več kot četrtino prebivalstva. Prevladujejo predvsem  severozahodnem delu države ob meji z Albanijo. Država se je leta 2001 znašla na robu državljanske vojne. Albanci so se namreč počutili kot drugorazredni državljani. Oboroženi spopadi so se s posredovanjem ZDA in EU končali s podpisom Ohridskega okvirnega sporazuma. Ta je albanskemu prebivalstvu prinesel več pravic, med drugim tudi glede rabe albanskega jezika kot uradnega jezika. Izgleda, da imajo makedonska jezera oziroma tamkajšnja klima pozitiven vpliv na dogovarjanje oziroma sklepanje kompromisov.

 

Pa vendar je predsednik države Stevo Pendarovski na konferenci v Ohridu 24. avgusta 2019 opozoril, da   "odsotnost večjih rezultatov v integracijskem procesu zmanjšuje zagretost za reforme, omogoča populistom, mnogokrat nacionalistično obarvanim, da prihajajo na dan s svojimi alternativami, kot tudi nudi priložnost vmešavanja zlonamernim zunanjim igralcem". Kaj oziroma koga je imel predsednik v mislih?

 

Kot je dejal v ločenem razgovoru z avtorjem teh vrstic, je bil kot dolgoletni nacionalni koordinator za NATO zelo vesel vabila za članstvo v zavezništvu, ki je sledilo mesec dni po prespanskem dogovoru. Šlo je za ključni strateško varnostni preboj. Ratifikacijski postopki glede pristopnega protokola naj bi se v državah članicah zavezništva končali tam nekje do konca letošnjega leta. Predsednik obljublja, da bo njegova država, ko postane polnopravna članica NATO, aktivna in odgovorna zaveznica.

 

Širitvena utrujenost EU je tisto, kar skrbi makedonsko vodstvo in kar načenja njegovo potrpežljivost. O obotavljanju Francije in še nekaterih smo na portalu+ pisali nedavno. Po besedah predsednika Pendarovskega je "perspektiva evroatlantske integracije še naprej ključni faktor stabilnosti in demokratičnega razvoja na Zahodnem Balkanu". Pri tem opozarja, da so "še vedno vidne etnične in verskih napetosti, medsebojno nezaupanje in predsodki ter včasih še vedno prisotni balkanski duhovi". V kolikor tudi to jesen ne bo vabila s strani Evropskega sveta za začetek pogajanj o članstvu, bo razočaranje veliko.

 

 

Avtor prispevka dr. Božo Cerar in severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski na Ohridu.

 

 

Če se človek zapelje po cesti od Skopja proti Tetovu in dalje proti zahodu države, mu ni težko uganiti, da je predsednik, ko je govoril o stabilnosti Zahodnega Balkana, imel v mislih predvsem stabilnost svoje države. Balkanski duhovi so seveda demoni iz preteklosti. V zahodnem delu države boste ob množici albanskih zastav (na hišah in na visokih jamborih v središču naselij) težko našli kakšno zastavo države Severna Makedonija. So tudi izjeme, recimo Vevčani, kjer pa živijo le Makedonci. Veliko je premazanih večjezičnih tabel pred naselji, enkrat makedonskega naziva v cirilici, drugič spet albanskega v latinici. Članstvo v EU in NATO je za Severno Makedonijo pravzaprav stvar njenega preživetja. Je tisto vezno tkivo, ki združuje Makedonce in Albance. Pojemanje zagona vključitve v EU bi bilo tako razlog za resnično zaskrbljenost.

 

Predsednik države, ko je govoril o povečani vlogi in vplivu zunanjih akterjev, ki skušajo regijo odvrniti od evro-atlantskih integracij oziroma, ki ponujajo svoje alternative, sicer ni omenjal imen. Država je bila po njegovem v preteklosti žrtev hibridne vojne oziroma hibridnih groženj. Obiskovalcu je prste tujih sil moč z lahkoto prepoznati tudi danes. Nove bleščeče mošeje rastejo kot gobe po dežju, tudi na krajih, kjer jih prej ni bilo. Denar za izgradnjo zagotavljajo Turčija in nekatere arabske države. Višek grobega ruskega vmešavanja, na katerega je namigoval predsednik Pendarovski, je predstavljal čas pred in med referendumom o novem imenu države (ki je odpiralo vrata v EU in NATO). Metode ruskega veleposlaništva in ruskih služb so sedaj sicer bolj sofisticirane. S sklicevanjem na zgodovinske slovanske kulturne povezave se skuša večati ruski vpliv v medijih, šolstvu in celo športu. Prav pridejo tudi posredniki iz Srbije

 

Velja pritegniti predsedniku Pendarovskemu, da le EU in ZDA skupaj oziroma okrepljene evroatlantske vezi lahko pripeljejo do trajnega miru in napredka na Balkanu. Enako, da morajo svojo vlogo v dokončanju reform seveda odigrati tudi same države regije. Posebej je poudaril uveljavljanje pravne države in boj zoper korupcijo. Odstranitev provizoričnih stojnic s sadjem z odstavnega pasu avtoceste se zdi še najmanjši problem v primerjavi s korupcijskim škandalom v vrhu tožilstva, ki ravno pretresa državo. Tu so še izzivi kot ilegalne migracije, verski ekstremizem, vračajoči borci Islamske države. Slednji več ali manj ostajajo na prostosti. Po njihovem številu na milijon prebivalcev se s številko 42 Severna Makedonija nahaja takoj za Kosovim, kjer je to razmerje celo 134 na milijon.

 

Za nas Slovence je Severna Makedonija država, kjer je laško pivo še vedno popularno, kjer so naše blagovne znamke Triglav, Sava, Gorenje itd. cenjene, kjer smo konec koncev cenjeni Slovenci. Tudi zaradi naše vsestranske pomoči na makedonski poti v NATO in EU. To je bil tudi razlog, da je predsednik države Pendarovski svoj prvi bilateralni obisk v tujini po izvolitvi opravil ravno pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,929
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,165
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,093
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,604
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,806
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,289
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,239
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 978
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,351
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,557