Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

01.09.2019 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Otto   Praga   Trnovo

"Plečniki se nadvse radi, a se slabo prenašajo."

V njegovi risalnici so se po prvih tednih risanja in korigiranja že začeli kazati prvi uspehi. Skupinica treh, štirih študentov je zelo hitro osvajala risarsko znanje in kazala precej domišljije in samoiniciativnosti. Drugi so počasi sledili, vendar nobeden ni hotel zaostajati, nobeden ni kazal znamenj, da dela ne zmore. Prav vsi so se brez hujših naporov primerno vživeli v šolski red in - kar je bilo še bolj pomembno, vživeli so se v profesorjev način poučevanja in sprejeli njegov nenapisani zakonik risarske popolnosti. Že po nekaj tednih dela s študenti mu je prišlo v navado - saj tudi v šoli pri Wagnerju ni bilo nič drugače -, da je imel prvo šolsko uro nekakšno pripravo, uvod v nove naloge, krajši ali daljši govor, ki je pozneje mnogokrat prešel od risarskih veščin, arhitekture, umetnosti v komentar o dnevnih dogodkih v kulturnem in političnem življenja. Neredko jim je odpiral poglede v svet svojih prepričanj, iz katerih se je počasi izrisoval njegov moralni nauk. Opažal je, kako ga učenci radi poslušajo in čeprav jim je dal vedeti, da mu ni prav, če si te njegove modrosti zapisujejo, so to skrivoma vendarle počeli.

 

Malo pred koncem leta, ko so bili božični in novoletni prazniki že v zraku, jim je usmeril misel na obdarovanje otrok, na jaslice, na stvari, ki jih imajo otroci radi. Pa je nekdo med študenti pripomnil, da sodi sem tudi lutkovni teater.  Profesorju se je zdela ideja imenitna in jim je takoj dal nalogo oblikovati okvir in sceno za lutkovno gledališče in karkoli še utegne priti zraven. To, kar ponujajo danes ljudem na sejmih in novoletnih predstavah za otroke, je večinoma nemški kič. Naši umetniki, ki se na Slovenskem ukvarjajo s tem, izdelujejo zanimive figure, prizorišča zanje so pa prav uborna. Predlagal je, naj pokažejo, kaj bi jim šola akademikov arhitektov lahko ponudila s svojim posebnim znanjem. Fantje so že segali po risalnih deskah, svinčnikih in ravnilih, a jih je ustavil. Že zadnjič jim je želel povedati, da so delovni, natančni in zavzeti za to, kar delajo. Malo se še lovijo, vendar jim gre iz dneva v dan bolje. To ni hvala kar tjavendan, to jo njegova ugotovitev, za katero so mnoge izkušnje in predano delo.

 

Navdihnjeno je nadaljeval: "Rečem vam, srečen narod, ki ima tako mladino, da je čista kot vino, da lahko človek skozenj vidi. Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten! To velja tako za vsakdanje življenje kot za delo v našem poklicu. Da boste bolje razumeli: če vam bo kdo dal delati svinjak – pa mu ga boste napravili in storili boste nekaj iz tega. Če pa vam bi hotel kdo dati delati javno hišo, ga boste pa zavrnili. In ko bi vam hotel kdo dati sobo za hišnico v klet, ga boste napotili k drugemu, ki to lahko stori. Tako ljudi vzgojiti, je pravi namen šole in naše Tehnike." 

  

Malo pred Novim letom se je pri njem oglasil brat Andrej. Jože je brata najprej popeljal okrog hiše, po vrtu, ki ga je Neža v tem času, odkar je pri njem, vsaj v prednjem delu že lepo uredila, in na koncu sta vstopila še v hišo. Jože mu je brez posebnega uvoda podrobno opisal dogajanja v sestrini družini. Za večino njenih nadlog je Andrej že vedel, a ga je razveselila njena odločenost, da se želi preseliti v Trnovo, ko bo dovolj prostora za vse štiri. Jože ga je spomnil na skeptičnega Janeza, Andrej pa spet z neomajnim optimizmom, da bo kmalu sam uvidel, da je to tudi zanj dobro. Tudi njemu leta ne prizanašajo.

 

Malo pred božičem je začelo snežiti in namedlo ga je blizu pol metra, po Novem letu pa še nekaj za nameček. Po nekaj dnevih, ko so se razmere na cestah nekoliko uredile, se je na Jožetovih vratih na Karunovi pojavil brat Janez. Ta je prišel z voščili za Novo leto, pospremljenimi s steklenico najboljšega iz Italije uvoženega vina. Janez si je z zanimanjem ogledoval novi red v hiši in se potem, ko se je malo "odtajal", kot se je izrazil, stopil z Jožetom po stopnicah v na novo pridobljene prostore. Tudi njega je prevzela svežina in preprosta domačnost stanovanja, čeprav je bilo videti vse nekako improvizirano. Vprašal je Jožeta, od kdaj arhitekti delajo stanovanja tako svetla, pobeljena. Za hip je pomislil, kot da je v bolnišnici. Tam deluje bela puščobno, tu pa prav vabljivo, je menil. Andreju je vedno očital, da je vrgel proč denar za takšno predmeteno bajto, no, takole, v Jožetovi priredbi je pa kar prijazna, pa bolj znotraj kot zunaj.

 

Jože mu je omenil, da se bo kmalu lotil načrtovanja prizidka, ki bo nekaj čisto posebnega. Ljubljana bo zijala, je rekel. Spomnil ga je na zadnje skupno srečanje pri sestri in ga povabil, da je še čas, da se pridruži družinskemu projektu. A je Janez ostal še naprej zadržan. Andrejeva predstava o idealnem sožitju med Plečniki je mogoča zgolj in samo v njegovi glavi. Po njegovem se imajo Plečniki nadvse radi, a se slabo prenašajo. In tega se morajo zavedati vsi, da ne bo potem nepotrebnih besed in vsesplošnega razočaranja. Prav je, da se naredi k hiši prizidek. Tudi on bo dal svoj delež zraven, a bo stvar pazljivo opazoval od daleč in če bo videl, da bo družinsko sožitje kolikor toliko znosno, se bo vselil še sam.

 

Jože se mu je zahvalil za njegov vedno trezni opomin. Njega včasih zanese, ima glavo v oblakih, sicer vse manj, a ga zanese. Ko sta že stopila do vrat, se je Janez spomnil poglavitnega razloga za svoj obisk. V Prevaljah so lani začeli izdajati revijo Mladiko, je začel. Jožetov sosed župnik Franc Finžgar ima kot vedno tudi tam prste vmes. Ta ga je pred nekaj dnevi ustavil na Šempetrski cesti in ga vprašal, ali bi bil pripravljen napisati nekaj poljudnih sestavkov o medicini. Najprej je hotel odkloniti, ker ima s študenti in na prosekturi dela čez glavo, a je pomislil, da ljudje o resnih medicinskih problemih vedo malo ali nič. Je pa v naravi učiteljskega dela tudi rasvetljevanje ljudskih množic, še posebno onih na podeželju. In je privolil. Ker pa bi potreboval ob člankih dobre ilustracije, pa trenutno za to delo ne vidi boljšega od Jožeta. S prineseno steklenico ga je hotel podkupiti. Jože si je nekaj mrmral v brado, pogledal brata rekoč, da če bo še vztrajal s tovrstnim podkupovanjem, se bo morda omehčal, za zdaj mu nič ne obljublja. Tako kot on prizidek, bo zadevo opazoval od daleč.

 

Malo pred odhodom v Prago je prejel Ottovo pismo, to pot brez načrtov in prošenj za nasvete. Samo na kratko ga obvešča, da ga je obiskal njemu neznani Alexandr Titl, kaplan z Vinohradov. Iskal je profesorja Josipa Plečnika, s katerim sta se bežno že spoznala, zdaj pa ga župnik pooblašča, da naj se odslej on ukvarja z načrti in drugimi pripravami za gradnjo nove cerkve. Zaupal mu je, da bo profesor prispel v Prago ob koncu januarja, tako da bo verjetno ena prvih njegovih obveznosti prav cerkev na Vinohradih. Naj se torej pripravi na srečanje, tem bolj, ker je gospod videti precej odločen in se ga ne da zlahka odgnati od praga.

 

Odložil je pismo in se najprej vprašal, kako vendar deluje na ljudi, ki so mu dragi in jih ima iskreno rad. Otto bi ga rad, kot je videti, obvaroval pred nadležnimi prosilci, pa ne sprevidi, da je Alexandr Titl v vsej žalostni zgodbi, ki leze že v tretje leto, pravzaprav osvežujoča novost in upanje, da se bo morda zdaj kaj premaknilo. Grad je Grad, cerkev na Vinohradih pa tudi ni kar tako. Po začetni evforiji, v kateri so se na natečaju za cerkev za tako veliko mestno četrt, pokazale prave dimenzije problema, je vse upadlo, volja na vseh straneh, vse. Potem poskus s svetim Alojzijem, ki je posredno meril na pravo rešitev, to je na monumentalno cerkev v velikem prostoru trga in parka Jiřija Podebradskega. Župnik je to razumel, a po vrsti praznih prizadevanj in lažnih obljub ni zmogel dovolj moči za nadaljevanje. In zdaj prelaga težko breme na nekoga drugega. Kaj pa če se je tudi pri tem drugem uštel? Kaj če bo tudi Titl omagal. Naj se to čim prej pokaže. Morda je on še zadnje upanje. Ottu nima smisla odgovarjati, vse mu bo razložil, ko pride v Prago in zdaj ni več odlašanja, treba je takoj odriniti. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.067
02/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.840
03/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.218
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.718
05/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.135
06/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.217
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.577
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.486
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.004
10/
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
Bine Kordež
Ogledov: 785