Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

06.09.2019 00:37
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Trnovo   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Zdaj je prišel čas še za druga dela. Nujno se je bilo treba spopasti z načrtom za veliko cerkev v Pragi, medtem ko je z obljubo sestri, da se bo lotil načrtovanja prizidka k Andrejevi trnovski hiši, še malo odlašal. Pričakoval je pogostejše obiske domačih in pri tem mislil predvsem na nečakinji, ki bi mu mogli vsaj kdaj pa kdaj pomagati pri krpanju nogavic in nekoliko ponošene obleke, a ju ni bilo. Opravljata zahtevni službi, ju je na njegovo godrnjanje branila sestra. Pač pa se je nekajkrat prikazal nečak Karel in se ponudil pri delu v hiši, manj na vrtu; najrajši bi pa kar obsedel in poslušal strica Jožeta o dunajskih in praških zdrahah. Šele na njegovo prigovarjanje, naj se bolje pripravlja za poklic duhovnika in na skorajšnjo novo mašo, se je vidno nejevoljen odpravil nazaj v semenišče.

 

Po hladni zimi se je ob toplejših popodnevih večkrat pojavil na sosednjem župnijskem vrtu trnovski župnik in pisatelj Franc Saleški Finžgar. Če je naneslo, a ne prav pogosto, da je videl Plečnika pred hišo, ga je vselej vljudno pozdravil. Nekega nedeljskega popoldneva pa se je pojavil pred njegovimi vrati s prošnjo za strokovno pomoč. Z roko je pokazal na trhle ostanke ograje med vrtovoma in ga prosil, naj kot arhitekt premisli o primerni novi ograji. Z nasmeškom mu je odgovoril, naj mirno podre preostalo, nove naj pa ne postavlja. Na začuden župnikov pogled je pojasnil: "Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda. Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja." Zdaj se je Finžgar široko zasmejal in problem ograje je bil rešen za dolga leta in desetletja še daleč po njuni smrti. S tem pa si je Plečnik prislužil dokaj rednega gosta v hiši, duhovitega sogovornika, zaveznika in prinašalca številnih naročil in pomembnih pobud.

 

Ob enem takih obiskov mu je potožil o težavah njegovih faranov na ljubljanskem Barju. Trnovska cerkev je zanje skoraj tako daleč kot ona na Rakovniku, obe pa slabo dostopni po blatnih cestah. Ali bi bil pripravljen razmišljati o manjši podružnični cerkvi na Barju. Težko bi  mu odrekel in se je hitro spravil k delu. Po enem tednu mu je že pokazal ne preveliko, a skrbno izdelano risbo cerkvice Ecce Homo na Barju. Čeprav si je zamislil razmeroma skromno, skoraj zasilno cerkveno stavbo, se načrtu pozna, da je nastal v času intenzivnih priprav za načrtovanje cerkve sv. Srca Jezusovega v Pragi. Še več, v temeljni zasnovi stavbnega organizma, ki ga deli široko in ozko telo zvonika na prednjo ladjo in pomožni prostor za njim, se da prepoznati poznejšo monumentalno praško uresničitev. Finžgar ga je bil zelo vesel. Takoj se je navdušil in ga hotel nemudoma predstaviti škofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki pa ni pokazal zanj večjega zanimanja. A tudi težave Barjanov se škofu niso zdele tako neznansko velike. Mnogi ljudje po Sloveniji hodijo uro in več do svojih far, je pribil. Načrtek je šel kmalu v pozabo, sama ideja za cerkev na Barju pa je ostala živa.

 

V prvih letih njegovega bivanja v Trnovem mu je prav Finžgar pomagal vstopiti iz skoraj popolne izolacije v slovenske akademske kroge. V bližnjem župnišču so ga obiskovali mnogi vidni intelektualci, zvečine zaradi njegovega iskrivega duha, pa tudi zaradi njegovega vpliva v mnogih tudi cerkvenih okoljih in ne nazadnje zaradi njegovih neverjetnih organizacijskih sposobnosti. Tiste pomladi je zvabil čez vrt do Plečnikovih vrat profesorja umetnostne zgodovine na univerzi Izidorja Cankarja. Našla sta ga pri delu na načrtih za praško cerkev, ki pa jih je hitro prekril z listom papirja, da ne bi videla, kaj dela. Počasi sta ga le pregovorila, da se je omehčal in jima pokazal, kaj snuje. Bil je skoraj na začetku. Koncept jima je razlagal s svinčnikom v roki po robu načrta: Cerkev naj si zamislita, da stoji sredi razsežnega trga, deloma poraslega z drevjem. Zunanji pravokotni obod cerkve oklepajo polstebri, ki se v nadstropju prelevijo v prave stebre. Notranji cerkveni prostor se deli na osrednji del z vrinjenim stebriščem in na pritlični obod. V vzdolžni osi stebrišča stoji veliki oltar med stebroma, torej je umaknjen od oltarne stene, s tem pa se v jedru  izoblikuje poenoteni kristocentrični prostor, v katerem se ljudstvo prosto zbira okrog oltarja. V prostorskem pasu zunaj tega jedra sta spredaj in zadaj nameščeni obsežni predverji, na bokih dve podolžni kapeli, z ene strani v višini oltarja pevski kor, z druge zakristija. Zvonik stoji po italijanski navadi samostojno, in kakor moreta prepoznati iz risbe, prinaša na evropski sever nekaj beneške motivike. Z visokimi stebri na vogalih se zvonik motivno navezuje na stebrni plašč cerkve.

 

Cankar je pomenljivo kimal in pripomnil, da po njegovem kaže načrt na novo stopnjo v razumevanju modernega katoliškega cerkvenega prostora v primeri z onim na Ottakringu, in prav takšnega ali podobnega bi si v Ljubljani prav zaslužili. Finžgar je odločno prikimaval potem pa nekoliko zajedljivo proti Cankarju, sicer duhovniku in vidnemu predstavniku univerze, da je po tolikih političnih neumnostih med prevratom in po njem, univerza vendarle nekoliko popravila celotno sliko Slovenije s tem, ko je uspela pridobiti Plečnika za delo v domovini. Cankar je odločno odkimaval z glavo, češ da se povsem ne strinja, vendar je povsem suvereno zaokrožil razpravo s stališčem, da je prvi cilj slovenske kulturne politike in politike nasploh z ustanovitvijo univerze dosežen. Temu pa morajo neogibno slediti koraki kot krepitev nacionalnih ustanov, kot sta Narodni muzej in Narodna galerija, ustanavljanje strokovnih združenj, skrb za strokovni tisk, in naposled vse sile usmeriti v ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od vseh akademskih učiteljev se pričakuje, da bodo postavili temelje vsem znanstvenim in umetnostnim disciplinam, saj brez tega ustanovitev akademije znanosti in umetnosti ne bi imela smisla.

 

Plečnik ga je z zanimanjem poslušal in ga obvestil o sveži novici, da se je pred kratkim na šoli ustanovilo društvo Ognjišče akademikov arhitektov, ki ga skupaj z arhitektskim oddelkom zagotovo prepoznava v tako zamišljenem okviru novih nalog. Kolegom iz Ognjišča bo zato predlagal, da povabijo gospoda profesorja na enega prihodnjih sobotnih srečanj. Cankar pa mu je odvrnil, da se veseli priložnosti, ko bo lahko mladim arhitektom predstavil ta del nacionalnega kulturnega programa in pomembne vloge arhitekture in arhitektov kot njenih ustvarjalcev v teh prizadevanjih. Obžaloval je, ker še niso uspeli ustanoviti umetnostne akademije in tako ta segment žal ni pokrit z domačimi učitelji, četudi jih ne manjka, a se bo v prihodnosti zagotovo zgodilo tudi to.

 

Plečnik je držal besedo. Obvestil je ognjiščarje o možnosti, da jih obišče profesor Cankar, kar so z radi sprejeli in ga nadvse vljudno s pismom povabili na bližnje sobotno srečanje. Prišel je skrbno oblečen v temno sivo obleko z dvorednim suknjičem; prav nič na njem ni spominjalo na duhovnika. Niti kolarja ni imel okrog vratu, pač pa umetelno zavezano kravato s karirastim vzorcem pod škrobljenim ovratnikom, na glavi pa je nosil mehak klobuk, obrobljen s širokim svilenim trakom. Zanje je imel sestavljen kratek nagovor, potem pa se je razgovor selil iz teme na temo, dokler ni nekdo izmed študentov navrgel, da je ena izmed nalog ljubljanske šole za arhitekturo ustvariti narodno arhitekturo. Profesor Vurnik, na primer, si s svojimi deli načrtno prizadeva za pristni slovenski narodni slog v arhitekturi. Cankar je pripomnil, da je po zadnji vojni čutiti v mnogih deželah, ki so postale samostojne države, na Češkem, Poljskem, prav tako med Srbi podobne tendence kot in zato ne preseneča, da se je ideja pojavila tudi med Slovenci. Opaža pa v tem predvsem dve bistveno različni pojmovanji: enim je vodilo dosledno zgledovanje po priljubljenih zgodovinskih arhitekturah, deloma tudi po ljudski arhitekturni motiviki, drugim je pomembno sodobnemu čutenju preoblikovanje zgodovinskih vzorov, ali samo nadevanje nekaterih prepoznavnih  motivov na moderno koncipirane stavbne zasnove. V tem se je obrnil k Plečniku in ga vprašal, kako on gleda na prizadevanja za tako imenovano domačo umetnost. On je o tem očitno veliko premišljal, saj se je zdelo, da je imel odgovor že dolgo pripravljen. "Ne gre za to, da nekaj, kar štejemo za izrazito naše, ponavljamo in obujamo, temveč gre za to, da negujemo nam lastni način izražanja umetnosti."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.365
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.917
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 787
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922