Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

06.09.2019 00:37
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Trnovo   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Zdaj je prišel čas še za druga dela. Nujno se je bilo treba spopasti z načrtom za veliko cerkev v Pragi, medtem ko je z obljubo sestri, da se bo lotil načrtovanja prizidka k Andrejevi trnovski hiši, še malo odlašal. Pričakoval je pogostejše obiske domačih in pri tem mislil predvsem na nečakinji, ki bi mu mogli vsaj kdaj pa kdaj pomagati pri krpanju nogavic in nekoliko ponošene obleke, a ju ni bilo. Opravljata zahtevni službi, ju je na njegovo godrnjanje branila sestra. Pač pa se je nekajkrat prikazal nečak Karel in se ponudil pri delu v hiši, manj na vrtu; najrajši bi pa kar obsedel in poslušal strica Jožeta o dunajskih in praških zdrahah. Šele na njegovo prigovarjanje, naj se bolje pripravlja za poklic duhovnika in na skorajšnjo novo mašo, se je vidno nejevoljen odpravil nazaj v semenišče.

 

Po hladni zimi se je ob toplejših popodnevih večkrat pojavil na sosednjem župnijskem vrtu trnovski župnik in pisatelj Franc Saleški Finžgar. Če je naneslo, a ne prav pogosto, da je videl Plečnika pred hišo, ga je vselej vljudno pozdravil. Nekega nedeljskega popoldneva pa se je pojavil pred njegovimi vrati s prošnjo za strokovno pomoč. Z roko je pokazal na trhle ostanke ograje med vrtovoma in ga prosil, naj kot arhitekt premisli o primerni novi ograji. Z nasmeškom mu je odgovoril, naj mirno podre preostalo, nove naj pa ne postavlja. Na začuden župnikov pogled je pojasnil: "Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda. Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja." Zdaj se je Finžgar široko zasmejal in problem ograje je bil rešen za dolga leta in desetletja še daleč po njuni smrti. S tem pa si je Plečnik prislužil dokaj rednega gosta v hiši, duhovitega sogovornika, zaveznika in prinašalca številnih naročil in pomembnih pobud.

 

Ob enem takih obiskov mu je potožil o težavah njegovih faranov na ljubljanskem Barju. Trnovska cerkev je zanje skoraj tako daleč kot ona na Rakovniku, obe pa slabo dostopni po blatnih cestah. Ali bi bil pripravljen razmišljati o manjši podružnični cerkvi na Barju. Težko bi  mu odrekel in se je hitro spravil k delu. Po enem tednu mu je že pokazal ne preveliko, a skrbno izdelano risbo cerkvice Ecce Homo na Barju. Čeprav si je zamislil razmeroma skromno, skoraj zasilno cerkveno stavbo, se načrtu pozna, da je nastal v času intenzivnih priprav za načrtovanje cerkve sv. Srca Jezusovega v Pragi. Še več, v temeljni zasnovi stavbnega organizma, ki ga deli široko in ozko telo zvonika na prednjo ladjo in pomožni prostor za njim, se da prepoznati poznejšo monumentalno praško uresničitev. Finžgar ga je bil zelo vesel. Takoj se je navdušil in ga hotel nemudoma predstaviti škofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki pa ni pokazal zanj večjega zanimanja. A tudi težave Barjanov se škofu niso zdele tako neznansko velike. Mnogi ljudje po Sloveniji hodijo uro in več do svojih far, je pribil. Načrtek je šel kmalu v pozabo, sama ideja za cerkev na Barju pa je ostala živa.

 

V prvih letih njegovega bivanja v Trnovem mu je prav Finžgar pomagal vstopiti iz skoraj popolne izolacije v slovenske akademske kroge. V bližnjem župnišču so ga obiskovali mnogi vidni intelektualci, zvečine zaradi njegovega iskrivega duha, pa tudi zaradi njegovega vpliva v mnogih tudi cerkvenih okoljih in ne nazadnje zaradi njegovih neverjetnih organizacijskih sposobnosti. Tiste pomladi je zvabil čez vrt do Plečnikovih vrat profesorja umetnostne zgodovine na univerzi Izidorja Cankarja. Našla sta ga pri delu na načrtih za praško cerkev, ki pa jih je hitro prekril z listom papirja, da ne bi videla, kaj dela. Počasi sta ga le pregovorila, da se je omehčal in jima pokazal, kaj snuje. Bil je skoraj na začetku. Koncept jima je razlagal s svinčnikom v roki po robu načrta: Cerkev naj si zamislita, da stoji sredi razsežnega trga, deloma poraslega z drevjem. Zunanji pravokotni obod cerkve oklepajo polstebri, ki se v nadstropju prelevijo v prave stebre. Notranji cerkveni prostor se deli na osrednji del z vrinjenim stebriščem in na pritlični obod. V vzdolžni osi stebrišča stoji veliki oltar med stebroma, torej je umaknjen od oltarne stene, s tem pa se v jedru  izoblikuje poenoteni kristocentrični prostor, v katerem se ljudstvo prosto zbira okrog oltarja. V prostorskem pasu zunaj tega jedra sta spredaj in zadaj nameščeni obsežni predverji, na bokih dve podolžni kapeli, z ene strani v višini oltarja pevski kor, z druge zakristija. Zvonik stoji po italijanski navadi samostojno, in kakor moreta prepoznati iz risbe, prinaša na evropski sever nekaj beneške motivike. Z visokimi stebri na vogalih se zvonik motivno navezuje na stebrni plašč cerkve.

 

Cankar je pomenljivo kimal in pripomnil, da po njegovem kaže načrt na novo stopnjo v razumevanju modernega katoliškega cerkvenega prostora v primeri z onim na Ottakringu, in prav takšnega ali podobnega bi si v Ljubljani prav zaslužili. Finžgar je odločno prikimaval potem pa nekoliko zajedljivo proti Cankarju, sicer duhovniku in vidnemu predstavniku univerze, da je po tolikih političnih neumnostih med prevratom in po njem, univerza vendarle nekoliko popravila celotno sliko Slovenije s tem, ko je uspela pridobiti Plečnika za delo v domovini. Cankar je odločno odkimaval z glavo, češ da se povsem ne strinja, vendar je povsem suvereno zaokrožil razpravo s stališčem, da je prvi cilj slovenske kulturne politike in politike nasploh z ustanovitvijo univerze dosežen. Temu pa morajo neogibno slediti koraki kot krepitev nacionalnih ustanov, kot sta Narodni muzej in Narodna galerija, ustanavljanje strokovnih združenj, skrb za strokovni tisk, in naposled vse sile usmeriti v ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od vseh akademskih učiteljev se pričakuje, da bodo postavili temelje vsem znanstvenim in umetnostnim disciplinam, saj brez tega ustanovitev akademije znanosti in umetnosti ne bi imela smisla.

 

Plečnik ga je z zanimanjem poslušal in ga obvestil o sveži novici, da se je pred kratkim na šoli ustanovilo društvo Ognjišče akademikov arhitektov, ki ga skupaj z arhitektskim oddelkom zagotovo prepoznava v tako zamišljenem okviru novih nalog. Kolegom iz Ognjišča bo zato predlagal, da povabijo gospoda profesorja na enega prihodnjih sobotnih srečanj. Cankar pa mu je odvrnil, da se veseli priložnosti, ko bo lahko mladim arhitektom predstavil ta del nacionalnega kulturnega programa in pomembne vloge arhitekture in arhitektov kot njenih ustvarjalcev v teh prizadevanjih. Obžaloval je, ker še niso uspeli ustanoviti umetnostne akademije in tako ta segment žal ni pokrit z domačimi učitelji, četudi jih ne manjka, a se bo v prihodnosti zagotovo zgodilo tudi to.

 

Plečnik je držal besedo. Obvestil je ognjiščarje o možnosti, da jih obišče profesor Cankar, kar so z radi sprejeli in ga nadvse vljudno s pismom povabili na bližnje sobotno srečanje. Prišel je skrbno oblečen v temno sivo obleko z dvorednim suknjičem; prav nič na njem ni spominjalo na duhovnika. Niti kolarja ni imel okrog vratu, pač pa umetelno zavezano kravato s karirastim vzorcem pod škrobljenim ovratnikom, na glavi pa je nosil mehak klobuk, obrobljen s širokim svilenim trakom. Zanje je imel sestavljen kratek nagovor, potem pa se je razgovor selil iz teme na temo, dokler ni nekdo izmed študentov navrgel, da je ena izmed nalog ljubljanske šole za arhitekturo ustvariti narodno arhitekturo. Profesor Vurnik, na primer, si s svojimi deli načrtno prizadeva za pristni slovenski narodni slog v arhitekturi. Cankar je pripomnil, da je po zadnji vojni čutiti v mnogih deželah, ki so postale samostojne države, na Češkem, Poljskem, prav tako med Srbi podobne tendence kot in zato ne preseneča, da se je ideja pojavila tudi med Slovenci. Opaža pa v tem predvsem dve bistveno različni pojmovanji: enim je vodilo dosledno zgledovanje po priljubljenih zgodovinskih arhitekturah, deloma tudi po ljudski arhitekturni motiviki, drugim je pomembno sodobnemu čutenju preoblikovanje zgodovinskih vzorov, ali samo nadevanje nekaterih prepoznavnih  motivov na moderno koncipirane stavbne zasnove. V tem se je obrnil k Plečniku in ga vprašal, kako on gleda na prizadevanja za tako imenovano domačo umetnost. On je o tem očitno veliko premišljal, saj se je zdelo, da je imel odgovor že dolgo pripravljen. "Ne gre za to, da nekaj, kar štejemo za izrazito naše, ponavljamo in obujamo, temveč gre za to, da negujemo nam lastni način izražanja umetnosti."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.819
02/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.855
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.812
04/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.736
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.796
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.969
07/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.387
08/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.032
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 756
10/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.379