Komentar

"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."

Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam svoj komentar arhitektu Miesu van der Roheju, tretjemu in istočasno zadnjemu direktorju Bauhausa.

07.09.2019 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mies van der Rohe   Bauhaus   Vila Tugendhat   Brno   modernizem   nacizem   ZDA   Nemčija   Čehoslovaška   izrojena umetnost

Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost.

Na začetku mojega današnjega komentarja vstopimo v dokumentarni film režiserja Dietra Reifartha z naslovom Hiša Tugendhat (Das Haus Tugendhat) iz leta 2013, ki smo ga ta teden gledali v sklopu Evropskega dne judovske kulture v organizaciji Goethe inštituta in Mini teatra. V prvih sekvencah filma gledamo kadre, ki se v celoti posvečajo lepoti arhitekturnega izraza hiše Tugendhat, ki jo je zasnoval arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Gledamo arhitekturno mojstrovino! Režiser filma nas je s svojo natančno notranjo montažo globinsko potopil v morfolški izraz njene arhitekture. Ta je leta 1930 s svojo prostorsko prelomnostjo izoblikovala prihodnost. V natančno premišljenem filmskem zaporedju so se pred nami v podvojeni časovni zanki (umetniško zgodovinska restavracija hiše) zvrstili potomci judovske družine z vso svojo filozofsko nežnostjo in mirno bolečino. Poseben dosežek režiserja je tudi v tem, da je na dostojen način v filmski kader pripeljal potomko nacistične družine, ki se je vselila v izpraznejno hišo. Predvsem pa smo v njeni pripovedi prepozanali nacistično oziroma očetovo omejenost, ki se je izrazila v njeni pripovedi: Najprej je oče prevelike prostore pregradil s pregradnimi stenami, da smo jih lažje ogrevali, predvsem pa je postavil kmečko sobo, da smo se vsi bolje počutili.

 

Dieter Reifarth

Dieter Reifarth, Das Haus Tugendhat

 

 

Tugendhati so se po izgonu leta 1938 najprej preselili v Švico in kasneje  v Venezuelo. V filmu smo lahko videli njihove izjemne družinske filmske posnetke, ki jih je oče Fritz, tekstilni tovarnar, snemal oziroma naročal. S temi družinskimi filmi smo dobili neposreden dokaz, da je bilo vsakdanje življene v hiši popolnoma naravno.

 

Po osvoboditvi Češkoslovaške od nacističnega pogroma so komunisti-internacionalisti v hišo naslelili plesno-ritmično šolo, ki je bila navkljub porušeni namembnosti vsaj vizualno skladna z deklariranim konstruktivističnim kolektivizmom. V drugi komunistični fazi so vanjo naselili bolnico za otroke s težavami s hrbtenico. No, otroci so imeli vsaj svetlo bolnico. V tretji komunistični fazi pa so hišo spremenili v lobotomski protokolarno-ideološki objekt. Po propadu komunistične idologije je bil ravno v hiši Tugendhat proglašen razpad Čehoslovaške države.

 

Že v naslednjem tranzicijskem hipu pa je mesto Brno začelo posojati hišo najrazličnejšim vampirjem. Recimo za snamanje najvulgarnejših, tupoumnih reklam. Film se je zaključil z navidez odrešujočim posegom Unesca, ki je dokončno prislil češke odločevalce, da so hišo inteligentno obnovili, da je zasvetila v vsem svojem sijaju in z vsemi svojimi paradoksi. Tako da je vsaj judovska družina Tugendhat doživela s svojo drugo generacijo delno zadoščenje. Nujno moram dodati, da so v filmu poleg celotne družine Tugendhat restavratorji, umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke delovali več kot odrešujoče.

 

Hišo (vilo) Tugendhat danes razumemo kot pionirsko, otvoritveno dejanje bodočega internacionalnega stila. Postala je ikonična arhitektura modernističnega izraza. Njena osrednja arhitekturna poteza je bila njena prepoznavna ravna streha. Njen osrednji vizualni učinek pa je bil dosežen z najenostavnejšo belo fasadno barvo. Kako impresivno delujeje v filmu restavratorska analiza fasadne barve (ime restavratorja mi je splozelo, pa bi si ga bilo vredno ohraniti v spominu). Modernistična arhitektura je bila ravno zaradi bele barve in ravne strehe za naciste podobna muslimanskim zaselkom, ravno s tem argumentom so jo zasmehovali in poniževali.

 

 

Maketa Vile Tugendhat, Brno, Češka

 

 

Potomci Fritza Tugendhata, danes odrasli pričevalci, se v filmu niso mogli načuditi svetlobnim igram, ki jim jih je organiziral arhitekt s svojo stekleno stukturo. V prostoru so prevladovale elegantne kromirane konstrukcije, marmorna zavesa in izjemno visoka vrata do stropa. Mies van der Rohe je bil arhitekt aristokratov (obsojali so ga, da gradi nemoralno arhitekturo), ne, bil je aristokratski arhitekt. Tako lahko v hiši Tugendhat ponovno vidimo dokaz, da ima umetnina svoje življenje, umetnik svoje, lastniki umetnine pa popolnoma drugačno življenje.

 

Poetski afekt, ki se mu ne morem upreti: Prihodnost dolgo časa opazuje arhitektove zidove, potem počasi vstopi vanje. Dolgo časa biva njih, dokler v zidovih ne izoblikuje vrat. Tako lahko še slehernik vstopi v prihodnost. Tudi zato potrebujemo umetnost!

 

Arhitektura je najglobje povezana s svojim časom oziroma arhitektura je čas sam. Čas pa je enako materiali. Arhitekturna estetika mora nujno slediti novo-tehnološki svet. Organizirati mora materiale svoje dobe. Rohejeva zgodnja izhodišča je potrebno razumeti kot Losoov arhitekturni teoretski odmev, kot razširjen proces prostorskih iluminacij, ki za svoj minimaliziran ornament uporablja svetlobo in sence. Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture. Ta sploh ni bil logičen v nacistični Nemčiji, njegova arhitektura je kot z britvijo zarezala v nacionalne kulturne koncepte. Bil je tujec za tuji (nacistični) svet. Zanj je veljal očitek, da modernizira svet, ki ga podpira judovski establišment. Modernizem je bil za naciste državni sovražnik številka Ena. Modernizem je bil za naciste prekomerno intelektualen, degeneriran in dekadenten. Izrojena umetnost. Še huje: modernizem je bil enako boljševizem. Mies van der Rohe je leta 1926 oblikoval izjemen spominski objekt posvečen Rosi Luxemburg in Karlu Liebknechtu, ki so ga nacisti z prevzemom oblasti vzporedno z ukinitvijo šole Bauhaus porušili. Rohejeva očetnjava je vedno bolj bledela. In vojna se je lahko 1. septembra leta 1939 začela.

 

 

Mies van der Rohe je vse svoje umetniško življenje razvijal sintagmo internacionalni stil arhitekture.

 

 

Zaključna digresija: ob stoletnici Bauhausa je Univerza v Ljubljani pred kratkim izdala zbornik z naslovom Človek. Umetnost. Tehonologija., ki ga je uredila dr. Mateja Gaber. V prvem zborniškem prispevku je Marko Balažic na strani 24 opisal zadnje srečanje nacistične oblasti in Miesa van der Roheja pred dokončnim zaprtjem šole. Od Roheja so zahtevali, da odpusti predavatelja, slikarja Vasilija Kandinskega. Mies van der Rohe tega na noben način ni želel storiti, nasprotno - oboževal je njegov umetniško delo. Marko Balažic je v svojem prispevku Bauhaus, degenerirana umetnost? natančno opisal to mitsko srečanje, ki je imelo svojo partijsko zapisničarko. Saj se je zgodilo na Bojni zvezi za nemško kulturo.

 

Mies van der Rohe je zaradi nerazumnih ultimatov zahteval sestanek pri človeku, čigar imena ne bi hotel niti zapisati. Naj mu bo - pri Alfredu Rožnem bregu*. Od tu naprej citiram Marka Balažica:

 

Rosenberg je zatem Miesu razkril, da je tudi sam arhitekt in razprava se je nadaljevala v nekoliko bolj enakovrednem vzdušju. Mies je Rosenbergu dejal, da se bosta kot arhitekta gotovo razumela, nakar je veljak NSDAP odvrnil:

 

"Nikoli. Kaj pričakujete, da bom storil? Veste, da Bauhaus podpirajo sile, ki se borijo proti nam. Gre za eno vojsko proti drugi, le v duhovnem svetu."

 

Mies mu je odgovoril: "Ne. Menim, da ni tako."

 

Rosenberg je nato začel o osebnem neodobravanju Bauhausovega stila, Mies pa je dejal: "Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno. Pri Bauhausu se pa trudimo prav za to, da bi imeli dobre izdelke, ki jih ne bo treba vreči skozi okno."

 

Seveda je šel predaleč. Rosenberg je vstal, Mise pa je končal svoje arhitekturno poslanstvo v izgnanstvu v ZDA. Konec diresije. Vojna se nadaljuje!

 

* Rosenbergu

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.240
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.008
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.380
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.972
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.032
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.001
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.219
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.090
09/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.444
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.698