Komentar

Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe

Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje krivca. Tako je tudi bančna luknja v slovenski družbi dvignila veliko prahu, ki je vzbudilo pričakovanje, da bo z obsodbo "krivcev" zgodba dobila epilog in bo bolečina finančne luknje manjša. Zato so tudi vsa dejanja povezana z bančno luknjo in slabimi posojili bolj pod drobnogledom javnosti in se jih jemlje kot slaba. Pa je temu res tako?

11.09.2019 21:00
Piše: Aleš Ahčan
Ključne besede:   Aleš Ahčan   slabe terjatve   banke   dolžnik   upnik   dolg   odpis   posojilo

Odpis dolga (terjatve) je vedno bilateralen dogovor ali transakcija, pri kateri banka zmanjša vrednost terjatve v svojih knjigah in s tem implicitno prepozna, da ne bo poplačana v celoti.

Čeprav je minilo kar nekaj let od nastanka bančne luknje, prah povezan z različnimi aktivnosti okoli bančne luknje in slabih posojil ne pojenja. Kljub temu, da je razčiščevanje ozadja nastanka bančne luknje koristno, saj lahko prinese nova spoznanja in izboljšanje bančnih praks v bodoče, pa je nedvomno z vidika družbe dobro, če analiza dogajanja okoli slabih posojil ostane na ravni argumentov. Niso nujno vse aktivnosti, povezane s slabimi posojili, slabe. Posploševanje vodi preko predsodkov do napačnih odločitev in še večje ekonomske škode, kar je slabo tako za vzpostavljanje dobrih poslovnih praks v družbi, kot tudi za boljšo družbeno in poslovno klimo. Temu je namenjen tudi naslednji sestavek.

 

Kaj so slabe terjatve ali posojila? Definicija slabe terjatve je, da je to terjatev, ki ni unovčljiva v predvidenem roku ali predvidenem znesku; lahko je dvomljiva terjatev, sporna terjatev ali neizterljiva terjatev. Povedano poenostavljeno, slabo posojilo je tisto, ki ne bo v celoti poplačano v dogovorjenem roku. Pri tem posojilodajalec, večinoma banka, ob spoznanju, da je neko posojilo slabo, naredi odpis, s čimer zmanjša ekonomsko vrednost posojila.

 

Glede na zgornjo definicijo banke slabe terjatve ali slaba posojila v bilancah vodijo kot manj vredne, torej posojila, katerih poplačilo je manjše od nominalne vrednost. Razlika med posojeno nominalno vrednostjo in pričakovanim poplačilom, ki je nižje v bančnem sistemu, ustvarja izgubo oziroma luknjo. Ko je ta luknja prevelika, torej če je slabih terjatev (posojil) preveč, morajo lastniki bank vplačati kapital. Tako je tudi razumljiv nastanek slovenske in evropske bančne luknje. Slabih posojil je bilo preprosto preveč, da bi lahko banke finančno izgubo pokrile iz tekočega poslovanja in kapitalsko zalogo preteklih dobičkov. Pri tem je potrebno poudariti, da sam nastanek slabih posojil avtomatsko ne pomeni goljufije ali slabe prakse, saj že samo dejstvo posojilne aktivnosti implicitno predvideva možnost nevračila, podobno kot prodaja zavarovanja predvideva nastanek škode. Nedvomno pa je z ekonomskega vidika dejstvo, da je slabih posojil preveč in je potrebna dokapitalizacija, pomeni sistemsko napako v poslovnem modelu podeljevanja kreditov. Treba je tudi izpostaviti, da tako z vidika banke kot z vidika države do nastanka ekonomske finančne škode pride z realizacijo in spoznanjem (največkrat v obliki odpisa dela posojila), da posojilo ne bo v celoti poplačano.

 

Družbeni pretres s finančno posledico ne povzroči npr. odkup slabih posojil ali njihova delna izterjava, temveč nastanek škodnega dogodka - nepoplačila posojila. Brez nastanka slabega posojila ne bi bilo možno ne odkupiti slabih posojil ne izterjati le-teh. Pomembno je tudi izpostaviti, da za razliko od prodaje slabih posojil tretjim osebam s strani banke odpis vrednosti posojila oziroma nevračilo ali zamuda pri poplačilu ne vsebujeta tržnega mehanizma. Pri podelitvi posojila in njegovem nevračilu gre vedno za bilateralno razmerje med banko in posojilojemalcem, kjer ne obstaja tržni mehanizem, ki bi eksplicitno zagotovil doseganje poštene vrednosti. Na drugi strani pa je odkup paketa slabih terjatev podrejen konkurenčnemu tržnemu mehanizmu, kjer večje število kupcev slabih terjatev na podlagi cene konkurira za odkup paketa slabih terjatev. 

 

 

So res glavni dobičkarji kupci terjatev?

 

Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje krivca. Tako je tudi bančna luknja v slovenski družbi dvignila veliko prahu, ki je vzbudilo pričakovanje, da bo z obsodbo "krivcev" zgodba dobila epilog in bo bolečina finančne luknje manjša. Zato so tudi vsa dejanja povezana z bančno luknjo in slabimi posojili bolj pod drobnogledom javnosti in se jih jemlje kot slaba. Pa je temu res tako?  

 

Teza, ki se na prvi pogled pojavi, je, da so kupci terjatev dobičkarji in da je za temi posli nedvomno nečedna aktivnost. Če dobro sledimo toku misli od prej, lahko ugotovimo, da banke slaba posojila v paketih prodajo na račun dejstva, da bodisi same niso mogle izterjati teh posojil, bodisi ne zmorejo uporabiti določenih pravnih in poslovnih aktivnosti pri izterjavi kot npr. skladi, ki se specializirajo na slabe terjatve ali pa nimajo ustreznih znanj za maksimizacijo izplačil. Na račun povedanega banke večinoma pri prodaji paketa slabih posojil s prodajo dobijo višjo ceno, kot pa je ocenjeno poplačilo iz naslova vračila slabih posojil. V kolikor so izpeljani postopki prodaje slabih posojil vodeni ustrezno, ima banka od prodaje veliko koristi, dodatno likvidnost, višjo vrednost in razbremenitev človeških virov. 

 

Če se morda komu ob prebiranju zadnjega odstavka zdi, da kupci slabih terjatev avtomatično zaslužijo na račun banke, temu še zdaleč ni tako. Postopki so javni oziroma za nakup konkurira več kupcev, kar avtomatično zmanjšuje maržo kupcev in izboljšuje pozicijo banke. Drugič, obstaja kar nekaj primerov, kjer so skladi, ki upravljajo s slabimi terjatvami, imeli izgubo in posledično propadli.

 

 

Kupci slabih terjatev in požgana hiša

 

Iz napisanega je povsem jasno, da se glavna ekonomska korist ali škoda, odvisno od zornega kota (banka, dolžnik), ki ga pri tem privzamemo, zgodi pri odpisu vrednosti, ko polnovredna terjatev postane slaba. Pri tem največ, hote ali nehote, pridobijo dolžniki, saj za razliko od ostalih faz procesa, prodaje slabe terjatve in njene izterjave, pri odpisu vrednosti trg ne obstaja. Odpis je vedno bilateralen dogovor ali transakcija, pri kateri banka zmanjša vrednost terjatve v svojih knjigah in s tem implicitno prepozna, da ne bo poplačana v celoti. Nakup slabih terjatev pa je na drugi strani večino časa tržni proces, kjer večje število kupcev v transparentnem procesu konkurira s čim višjo ceno za pridobitev paketa slabih terjatev. Po strukturi samega procesa prodaje (ki je konkurenčen in transparenten) redko ali nikoli ne more priti do zlorab, v smislu, da je šlo za delegiran proces, kjer je bila želja nekomu pod ceno prodati terjatve z namenom čim nižje cene.

 

Tako je povsem jasno, da gre pri procesu iskanja krivcev v smislu okoriščanja pri nakupu slabih terjatev za lov na čarovnice in iskanje krivca na napačnem koncu. Če potegnemo paralelo: kriviti kupce slabih terjatev je podobno kot bi pri požigu hiše krivca za ekonomsko škodo iskali pri kupcu požgane hiše, pri tem pa bi mu očitali, da je kupil požgano hišo po nižji vrednosti, kot pa je njena vrednost na trgu v neokrnjenem stanju. Ker je hiša poškodovana, je seveda njena vrednost nižja. Glede na to, da se izguba vrednosti hiše ob požaru porazdeli velikokrat med davkoplačevalce, lahko samo pozdravimo čim večje število kupcev in čim večje cene paketov slabih terjatev, saj je s tem bančna luknja in obveznost davkoplačevalcev manjša.

 

Dr. Aleš Ahčan je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč institucije, pri kateri je zaposlen, niti uredništva portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.544
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.386
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.357
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.056
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.986
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.934
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.422
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.459
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.232
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.149