Komentar

Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe

Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje krivca. Tako je tudi bančna luknja v slovenski družbi dvignila veliko prahu, ki je vzbudilo pričakovanje, da bo z obsodbo "krivcev" zgodba dobila epilog in bo bolečina finančne luknje manjša. Zato so tudi vsa dejanja povezana z bančno luknjo in slabimi posojili bolj pod drobnogledom javnosti in se jih jemlje kot slaba. Pa je temu res tako?

11.09.2019 21:00
Piše: Aleš Ahčan
Ključne besede:   Aleš Ahčan   slabe terjatve   banke   dolžnik   upnik   dolg   odpis   posojilo

Odpis dolga (terjatve) je vedno bilateralen dogovor ali transakcija, pri kateri banka zmanjša vrednost terjatve v svojih knjigah in s tem implicitno prepozna, da ne bo poplačana v celoti.

Čeprav je minilo kar nekaj let od nastanka bančne luknje, prah povezan z različnimi aktivnosti okoli bančne luknje in slabih posojil ne pojenja. Kljub temu, da je razčiščevanje ozadja nastanka bančne luknje koristno, saj lahko prinese nova spoznanja in izboljšanje bančnih praks v bodoče, pa je nedvomno z vidika družbe dobro, če analiza dogajanja okoli slabih posojil ostane na ravni argumentov. Niso nujno vse aktivnosti, povezane s slabimi posojili, slabe. Posploševanje vodi preko predsodkov do napačnih odločitev in še večje ekonomske škode, kar je slabo tako za vzpostavljanje dobrih poslovnih praks v družbi, kot tudi za boljšo družbeno in poslovno klimo. Temu je namenjen tudi naslednji sestavek.

 

Kaj so slabe terjatve ali posojila? Definicija slabe terjatve je, da je to terjatev, ki ni unovčljiva v predvidenem roku ali predvidenem znesku; lahko je dvomljiva terjatev, sporna terjatev ali neizterljiva terjatev. Povedano poenostavljeno, slabo posojilo je tisto, ki ne bo v celoti poplačano v dogovorjenem roku. Pri tem posojilodajalec, večinoma banka, ob spoznanju, da je neko posojilo slabo, naredi odpis, s čimer zmanjša ekonomsko vrednost posojila.

 

Glede na zgornjo definicijo banke slabe terjatve ali slaba posojila v bilancah vodijo kot manj vredne, torej posojila, katerih poplačilo je manjše od nominalne vrednost. Razlika med posojeno nominalno vrednostjo in pričakovanim poplačilom, ki je nižje v bančnem sistemu, ustvarja izgubo oziroma luknjo. Ko je ta luknja prevelika, torej če je slabih terjatev (posojil) preveč, morajo lastniki bank vplačati kapital. Tako je tudi razumljiv nastanek slovenske in evropske bančne luknje. Slabih posojil je bilo preprosto preveč, da bi lahko banke finančno izgubo pokrile iz tekočega poslovanja in kapitalsko zalogo preteklih dobičkov. Pri tem je potrebno poudariti, da sam nastanek slabih posojil avtomatsko ne pomeni goljufije ali slabe prakse, saj že samo dejstvo posojilne aktivnosti implicitno predvideva možnost nevračila, podobno kot prodaja zavarovanja predvideva nastanek škode. Nedvomno pa je z ekonomskega vidika dejstvo, da je slabih posojil preveč in je potrebna dokapitalizacija, pomeni sistemsko napako v poslovnem modelu podeljevanja kreditov. Treba je tudi izpostaviti, da tako z vidika banke kot z vidika države do nastanka ekonomske finančne škode pride z realizacijo in spoznanjem (največkrat v obliki odpisa dela posojila), da posojilo ne bo v celoti poplačano.

 

Družbeni pretres s finančno posledico ne povzroči npr. odkup slabih posojil ali njihova delna izterjava, temveč nastanek škodnega dogodka - nepoplačila posojila. Brez nastanka slabega posojila ne bi bilo možno ne odkupiti slabih posojil ne izterjati le-teh. Pomembno je tudi izpostaviti, da za razliko od prodaje slabih posojil tretjim osebam s strani banke odpis vrednosti posojila oziroma nevračilo ali zamuda pri poplačilu ne vsebujeta tržnega mehanizma. Pri podelitvi posojila in njegovem nevračilu gre vedno za bilateralno razmerje med banko in posojilojemalcem, kjer ne obstaja tržni mehanizem, ki bi eksplicitno zagotovil doseganje poštene vrednosti. Na drugi strani pa je odkup paketa slabih terjatev podrejen konkurenčnemu tržnemu mehanizmu, kjer večje število kupcev slabih terjatev na podlagi cene konkurira za odkup paketa slabih terjatev. 

 

 

So res glavni dobičkarji kupci terjatev?

 

Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje krivca. Tako je tudi bančna luknja v slovenski družbi dvignila veliko prahu, ki je vzbudilo pričakovanje, da bo z obsodbo "krivcev" zgodba dobila epilog in bo bolečina finančne luknje manjša. Zato so tudi vsa dejanja povezana z bančno luknjo in slabimi posojili bolj pod drobnogledom javnosti in se jih jemlje kot slaba. Pa je temu res tako?  

 

Teza, ki se na prvi pogled pojavi, je, da so kupci terjatev dobičkarji in da je za temi posli nedvomno nečedna aktivnost. Če dobro sledimo toku misli od prej, lahko ugotovimo, da banke slaba posojila v paketih prodajo na račun dejstva, da bodisi same niso mogle izterjati teh posojil, bodisi ne zmorejo uporabiti določenih pravnih in poslovnih aktivnosti pri izterjavi kot npr. skladi, ki se specializirajo na slabe terjatve ali pa nimajo ustreznih znanj za maksimizacijo izplačil. Na račun povedanega banke večinoma pri prodaji paketa slabih posojil s prodajo dobijo višjo ceno, kot pa je ocenjeno poplačilo iz naslova vračila slabih posojil. V kolikor so izpeljani postopki prodaje slabih posojil vodeni ustrezno, ima banka od prodaje veliko koristi, dodatno likvidnost, višjo vrednost in razbremenitev človeških virov. 

 

Če se morda komu ob prebiranju zadnjega odstavka zdi, da kupci slabih terjatev avtomatično zaslužijo na račun banke, temu še zdaleč ni tako. Postopki so javni oziroma za nakup konkurira več kupcev, kar avtomatično zmanjšuje maržo kupcev in izboljšuje pozicijo banke. Drugič, obstaja kar nekaj primerov, kjer so skladi, ki upravljajo s slabimi terjatvami, imeli izgubo in posledično propadli.

 

 

Kupci slabih terjatev in požgana hiša

 

Iz napisanega je povsem jasno, da se glavna ekonomska korist ali škoda, odvisno od zornega kota (banka, dolžnik), ki ga pri tem privzamemo, zgodi pri odpisu vrednosti, ko polnovredna terjatev postane slaba. Pri tem največ, hote ali nehote, pridobijo dolžniki, saj za razliko od ostalih faz procesa, prodaje slabe terjatve in njene izterjave, pri odpisu vrednosti trg ne obstaja. Odpis je vedno bilateralen dogovor ali transakcija, pri kateri banka zmanjša vrednost terjatve v svojih knjigah in s tem implicitno prepozna, da ne bo poplačana v celoti. Nakup slabih terjatev pa je na drugi strani večino časa tržni proces, kjer večje število kupcev v transparentnem procesu konkurira s čim višjo ceno za pridobitev paketa slabih terjatev. Po strukturi samega procesa prodaje (ki je konkurenčen in transparenten) redko ali nikoli ne more priti do zlorab, v smislu, da je šlo za delegiran proces, kjer je bila želja nekomu pod ceno prodati terjatve z namenom čim nižje cene.

 

Tako je povsem jasno, da gre pri procesu iskanja krivcev v smislu okoriščanja pri nakupu slabih terjatev za lov na čarovnice in iskanje krivca na napačnem koncu. Če potegnemo paralelo: kriviti kupce slabih terjatev je podobno kot bi pri požigu hiše krivca za ekonomsko škodo iskali pri kupcu požgane hiše, pri tem pa bi mu očitali, da je kupil požgano hišo po nižji vrednosti, kot pa je njena vrednost na trgu v neokrnjenem stanju. Ker je hiša poškodovana, je seveda njena vrednost nižja. Glede na to, da se izguba vrednosti hiše ob požaru porazdeli velikokrat med davkoplačevalce, lahko samo pozdravimo čim večje število kupcev in čim večje cene paketov slabih terjatev, saj je s tem bančna luknja in obveznost davkoplačevalcev manjša.

 

Dr. Aleš Ahčan je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč institucije, pri kateri je zaposlen, niti uredništva portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,602
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,310
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,722
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,511
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 2,022
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,957
07/
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
Uredništvo
Ogledov: 1,254
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,112
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 738
10/
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
Božo Cerar
Ogledov: 593