Komentar

Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto

To, da bo Janez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje (Humanitarian Aid & Crisis Management), za katerega vedo izven palače Berlaymont (sedež Evropske komisije) le redki, nam sporoča zgolj to, da smo dobili tisto, česar se od leta 1958 otepajo vse članice - komisarja za države v stanju naravne katastrofe, kaosa ali vojne. Večinoma so to dežele tretjega sveta. Nacionalni ključ tu ne igra niti najmanjše vloge, kajti ni komisarja, ki bi lahko v Bruslju tako malo naredil za svojo državo, kot to velja za evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizni menedžment.

10.09.2019 22:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropska komisija   Bruselj   Ursula von der Leyen   Moskva   Marjan Šarec   Zoran Janković   Putin   komisar za humanitarno pomoč in krizni menedžment   Janez Lenarčič

Najbolje, da za Lenarčiča nikoli več ne slišimo in z njim nimamo nobenega opravka ...

Razreditev komisarskih mest v novi sestavi Evropske komisije, ki jo vodi "Angela Merkel s plemiškim obrazom" Ursula von der Leyen, po naključju sovpada s pompoznim obiskom premierja Marjana Šarca in njegovega vladnega minimundusa v Moskvi. Da bo slovenska commedia dell'arte popolna, je v rusko prestolnico istočasno odromal še Zoran Janković, ki bo, kot si je nekdo duhovito izmislil, lobiral za to, da bi ruski bankirji "pomagali pri reševanju Mercatorja". Pozornemu opazovalcu ni ušlo niti to, kako so provladni mediji poudarjali, da Šarec in Janković v Moskvo potujeta ločeno, vsak s svojo delegacijo. Kot nekakšna sprta zakonca. Podatek o podajanju kljuk dokazuje samo to, kako je slovenska politika v zadnjem desetletju nazadovala in kako jo definirajo užaljenost, drobne zamere, napuh in predvsem neizmerni ego komičnih figur z majhnimi organi. O kakšni strategiji, skrbi za nacionalne interese ne duha ne sluha. Morda bi bilo bolje, da se na oblast vrnejo klonirani Ivan Maček in stari nacionalistični komunisti, ki so glede Rusov oziroma Sovjetske zveze vedeli vsaj to, koliko je ura v Kremlju. Novodobni slovenski politiki o tem nimajo pojma. Šarčeva izjava, češ da Slovenija ni ne proruska ne proameriška, je slaba karikatura Titove neuvrščenosti (tista o morebitnem ruskem angažmaju pri gradnji NEK II pa skorajda neverjetna). Saj premier ne namerava po Drnovšku zdaj imitirati še Tita?! Po nekaterih informacijah se nekdanji igralec in umetnik v vlogi premierja trenutno še najbolj posveča liku in delu Benita Mussolinija. Šarec ima pač rad močne osebnosti, človekove pravice gor ali dol. Zaradi tega ga bi gotovo očaral tudi Putin, o katerem slovenska vladajoča politika še vedno goji nekakšno romantično predstavo, še vedno vzhičena zaradi njegovega obiska Ruske kapelice pred leti. Saj bi se lahko smejali nad vso to intelektualno mizerijo, a kaj ko gre za našo lastno državo, domovino, ki nam jo pred nosom razgrajujejo nekompetentni politiki. Včasih se celo zdi, kot da se pred nami na odru odvija predstava o propadu neke države, zadnje dejanje Hamleta, kjer gnilo deželo Dansko že zasedajo Fortinbrasovi Norvežani ...

 

Pred leti sem bil gost na neki večerni okrogli mizi in zadnje vprašanje je bilo nekako v stilu, kje vidite Slovenijo čez deset, dvajset let. Avditorij sem osupnil s stavkom, da nisem čisto prepričan, če bomo takrat še imeli svojo državo, saj smo na najboljši poti, da jo izgubimo. Kaj hočem s tem povedati? Da v zgodovini ni bilo še nobenemu narodu nič podarjenega in da so narodi, celo nacije tudi propadali. Da jim je, poenostavljeno rečeno, v nekem zgodovinskem momentu pač spodletelo. Preberite knjigo Why Nations Fail (vir), če imate čas. Šarec, Janković in ostali moskovski turisti jo bržkone niso niti je ne nameravajo.

 

Včerajšnji dan je bil tako pomenljiv prav zaradi očitnega pomanjkanja zunanjepolitične strategije in skrbi za nacionalne interese, kar si lahko enostavno razlagamo tudi tako, da so tem ljudem pač pomembnejši lastni ego (Šarec), denarnica (Janković) in občutek veljave (Cerar). Kajti ob premierju, ministrih in "močni gospodarski delegaciji" je bilo v trenutku, ko so v Bruslju uradno objavili kadrovski razrez bodoče Evropske komisije, v Moskvi takorekoč pol slovenskega političnega in gospodarskega vrha. Kar je pomenljiv podatek, ki ga je začinil še Janez Škrabec (Riko) z izjavo, da bi se morala Slovenija, ko gre za odnose z Rusijo, bolj zgledovati po Avstriji, ki ne glede na zahodne sankcije z največjo državo na svetu zgledno sodeluje.

 

Škrabec je pozabil omeniti, da je med Avstrijo in Slovenijo tudi nekaj precejšnjih razlik - ena od njih je denimo ta, da je naša severna soseda že od konca II. svetovne vojne nevtralna država in ni članica zveze NATO. Toda Škrabca, ki ob vsaki priložnosti oznanja svoj evangelij o tem, kako zelo pomembno je, da z Rusi gojimo tesne odnose, še razumem. Človek je poslovnež in dela zase, za svoj žep. Legitimno. Ne razumem pa izvoljenih politikov, ki so predstavniki ljudstva. Če bi Rusi v Slovenijo vsako leto investirali dve milijardi evrov, bi bila vsa ta rusofilija in putinmanija še nekako razumljivi. Tako pa sta verjetno možni samo dve razlagi: ali so ti ljudje popolni bebci in nimajo pojma, kaj počnejo (z izjemo tistih, ki jahajo na svojem egu in se sončijo v občutku državniške pomembnosti), ali pa so tako ali drugače del kremeljske korupcijske hobotnice!?

 

Če bo Šarec & Jankovićevi moskovski misiji sledil dramatičen preobrat v sagi Agrokor in bo Mercator dejansko predmet nekakšne buyback opcije, za katero bi finančno stala Republika Slovenija oziroma ena izmed njenih transmisij (SDH?), potem je jasno, da bomo tudi to zabavo vladajoče oligarhije ponovno plačevali državljani in davkoplačevalci. Kajti to bi pomenilo, da se Mercator "nacionalizira" z našim, javnim denarjem in da obstaja velik sum korupcijskih tveganj. Takšen državni intervencionizem bi še poslabšal naš že tako porazni rejting v Bruslju.

 

V tej točki se lahko vrnemo na začetek, na včerajšnjo objavo bodočih komisarjev. To, da bo Janez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen prototip diplomatskega birokrata, vodil resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje (Humanitarian Aid & Crisis Management), za katerega vedo izven palače Berlaymont (kjer se sedež EU komisije) le redki, v celoti potrjuje tezo o slovenski nepomembnosti v Bruslju. Dobili smo tisto, česar se od leta 1958 otepajo vse članice: komisarja za države, ki se znajdejo v stiski ali krizi. Večinoma dežele tretjega sveta. Nacionalni ključ tu ne igra niti najmanjše vloge, kajti ni komisarja, ki bi lahko tako malo naredil za svojo državo kot komisar za humanitarno pomoč in krizni menedžment.

 

Od Lenarčiča torej ne bomo imeli nič, nobenih koristi. Za Slovence, prislovično mahnjene na koristi, bo to hud udarec. V bistvu so nam v Bruslju dali lepo "kajlo", kot se reče. Dobili smo izjemno plemenito institucijo, resor s človekoljubnim poslanstvom, za katerega bomo bržkone slišali samo takrat, ko bo Posočje spet stresel močan potres. Ali pa ko bomo doživeli katastrofalne poplave. Zato je verjetno res najbolje, da za Lenarčiča nikoli več ne slišimo in z njim nimamo nobenega opravka ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.341
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.931
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.543
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.906
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 706
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920