Komentar

Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto

To, da bo Janez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje (Humanitarian Aid & Crisis Management), za katerega vedo izven palače Berlaymont (sedež Evropske komisije) le redki, nam sporoča zgolj to, da smo dobili tisto, česar se od leta 1958 otepajo vse članice - komisarja za države v stanju naravne katastrofe, kaosa ali vojne. Večinoma so to dežele tretjega sveta. Nacionalni ključ tu ne igra niti najmanjše vloge, kajti ni komisarja, ki bi lahko v Bruslju tako malo naredil za svojo državo, kot to velja za evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizni menedžment.

10.09.2019 22:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropska komisija   Bruselj   Ursula von der Leyen   Moskva   Marjan Šarec   Zoran Janković   Putin   komisar za humanitarno pomoč in krizni menedžment   Janez Lenarčič

Najbolje, da za Lenarčiča nikoli več ne slišimo in z njim nimamo nobenega opravka ...

Razreditev komisarskih mest v novi sestavi Evropske komisije, ki jo vodi "Angela Merkel s plemiškim obrazom" Ursula von der Leyen, po naključju sovpada s pompoznim obiskom premierja Marjana Šarca in njegovega vladnega minimundusa v Moskvi. Da bo slovenska commedia dell'arte popolna, je v rusko prestolnico istočasno odromal še Zoran Janković, ki bo, kot si je nekdo duhovito izmislil, lobiral za to, da bi ruski bankirji "pomagali pri reševanju Mercatorja". Pozornemu opazovalcu ni ušlo niti to, kako so provladni mediji poudarjali, da Šarec in Janković v Moskvo potujeta ločeno, vsak s svojo delegacijo. Kot nekakšna sprta zakonca. Podatek o podajanju kljuk dokazuje samo to, kako je slovenska politika v zadnjem desetletju nazadovala in kako jo definirajo užaljenost, drobne zamere, napuh in predvsem neizmerni ego komičnih figur z majhnimi organi. O kakšni strategiji, skrbi za nacionalne interese ne duha ne sluha. Morda bi bilo bolje, da se na oblast vrnejo klonirani Ivan Maček in stari nacionalistični komunisti, ki so glede Rusov oziroma Sovjetske zveze vedeli vsaj to, koliko je ura v Kremlju. Novodobni slovenski politiki o tem nimajo pojma. Šarčeva izjava, češ da Slovenija ni ne proruska ne proameriška, je slaba karikatura Titove neuvrščenosti (tista o morebitnem ruskem angažmaju pri gradnji NEK II pa skorajda neverjetna). Saj premier ne namerava po Drnovšku zdaj imitirati še Tita?! Po nekaterih informacijah se nekdanji igralec in umetnik v vlogi premierja trenutno še najbolj posveča liku in delu Benita Mussolinija. Šarec ima pač rad močne osebnosti, človekove pravice gor ali dol. Zaradi tega ga bi gotovo očaral tudi Putin, o katerem slovenska vladajoča politika še vedno goji nekakšno romantično predstavo, še vedno vzhičena zaradi njegovega obiska Ruske kapelice pred leti. Saj bi se lahko smejali nad vso to intelektualno mizerijo, a kaj ko gre za našo lastno državo, domovino, ki nam jo pred nosom razgrajujejo nekompetentni politiki. Včasih se celo zdi, kot da se pred nami na odru odvija predstava o propadu neke države, zadnje dejanje Hamleta, kjer gnilo deželo Dansko že zasedajo Fortinbrasovi Norvežani ...

 

Pred leti sem bil gost na neki večerni okrogli mizi in zadnje vprašanje je bilo nekako v stilu, kje vidite Slovenijo čez deset, dvajset let. Avditorij sem osupnil s stavkom, da nisem čisto prepričan, če bomo takrat še imeli svojo državo, saj smo na najboljši poti, da jo izgubimo. Kaj hočem s tem povedati? Da v zgodovini ni bilo še nobenemu narodu nič podarjenega in da so narodi, celo nacije tudi propadali. Da jim je, poenostavljeno rečeno, v nekem zgodovinskem momentu pač spodletelo. Preberite knjigo Why Nations Fail (vir), če imate čas. Šarec, Janković in ostali moskovski turisti jo bržkone niso niti je ne nameravajo.

 

Včerajšnji dan je bil tako pomenljiv prav zaradi očitnega pomanjkanja zunanjepolitične strategije in skrbi za nacionalne interese, kar si lahko enostavno razlagamo tudi tako, da so tem ljudem pač pomembnejši lastni ego (Šarec), denarnica (Janković) in občutek veljave (Cerar). Kajti ob premierju, ministrih in "močni gospodarski delegaciji" je bilo v trenutku, ko so v Bruslju uradno objavili kadrovski razrez bodoče Evropske komisije, v Moskvi takorekoč pol slovenskega političnega in gospodarskega vrha. Kar je pomenljiv podatek, ki ga je začinil še Janez Škrabec (Riko) z izjavo, da bi se morala Slovenija, ko gre za odnose z Rusijo, bolj zgledovati po Avstriji, ki ne glede na zahodne sankcije z največjo državo na svetu zgledno sodeluje.

 

Škrabec je pozabil omeniti, da je med Avstrijo in Slovenijo tudi nekaj precejšnjih razlik - ena od njih je denimo ta, da je naša severna soseda že od konca II. svetovne vojne nevtralna država in ni članica zveze NATO. Toda Škrabca, ki ob vsaki priložnosti oznanja svoj evangelij o tem, kako zelo pomembno je, da z Rusi gojimo tesne odnose, še razumem. Človek je poslovnež in dela zase, za svoj žep. Legitimno. Ne razumem pa izvoljenih politikov, ki so predstavniki ljudstva. Če bi Rusi v Slovenijo vsako leto investirali dve milijardi evrov, bi bila vsa ta rusofilija in putinmanija še nekako razumljivi. Tako pa sta verjetno možni samo dve razlagi: ali so ti ljudje popolni bebci in nimajo pojma, kaj počnejo (z izjemo tistih, ki jahajo na svojem egu in se sončijo v občutku državniške pomembnosti), ali pa so tako ali drugače del kremeljske korupcijske hobotnice!?

 

Če bo Šarec & Jankovićevi moskovski misiji sledil dramatičen preobrat v sagi Agrokor in bo Mercator dejansko predmet nekakšne buyback opcije, za katero bi finančno stala Republika Slovenija oziroma ena izmed njenih transmisij (SDH?), potem je jasno, da bomo tudi to zabavo vladajoče oligarhije ponovno plačevali državljani in davkoplačevalci. Kajti to bi pomenilo, da se Mercator "nacionalizira" z našim, javnim denarjem in da obstaja velik sum korupcijskih tveganj. Takšen državni intervencionizem bi še poslabšal naš že tako porazni rejting v Bruslju.

 

V tej točki se lahko vrnemo na začetek, na včerajšnjo objavo bodočih komisarjev. To, da bo Janez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen prototip diplomatskega birokrata, vodil resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje (Humanitarian Aid & Crisis Management), za katerega vedo izven palače Berlaymont (kjer se sedež EU komisije) le redki, v celoti potrjuje tezo o slovenski nepomembnosti v Bruslju. Dobili smo tisto, česar se od leta 1958 otepajo vse članice: komisarja za države, ki se znajdejo v stiski ali krizi. Večinoma dežele tretjega sveta. Nacionalni ključ tu ne igra niti najmanjše vloge, kajti ni komisarja, ki bi lahko tako malo naredil za svojo državo kot komisar za humanitarno pomoč in krizni menedžment.

 

Od Lenarčiča torej ne bomo imeli nič, nobenih koristi. Za Slovence, prislovično mahnjene na koristi, bo to hud udarec. V bistvu so nam v Bruslju dali lepo "kajlo", kot se reče. Dobili smo izjemno plemenito institucijo, resor s človekoljubnim poslanstvom, za katerega bomo bržkone slišali samo takrat, ko bo Posočje spet stresel močan potres. Ali pa ko bomo doživeli katastrofalne poplave. Zato je verjetno res najbolje, da za Lenarčiča nikoli več ne slišimo in z njim nimamo nobenega opravka ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,938
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,750
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,052
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,637
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,840
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,092
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,053
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,133