Razkrivamo

Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke

Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimo York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarski DDM, sklad Pine River Capital, češki APS Holding in drugi. Slabe terjatve, kupljene po izjemnih "popustih", celo z neverjetnim, 95-odstotnim diskontom, so se izkazale kot odlične poslovne priložnosti, saj je šlo za neke vrste poceni razprodajo slabih terjatev. Kupci, tuji skladi, so terjatve vmes že začeli vnovčevati z milijonskimi dobički.

15.09.2019 20:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   slabe terjatve   NLB   Abanka   NKBM   York   DDM   Pine River Capital   Heta   APS Holding   DUTB   MK Group   Miodrag Kostić

Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

Krediti, za katere se je izkazalo, da ne bodo poplačani v celoti ali v dogovorjenem roku oziroma je bilo že v začetku jasno, da ne bodo nikoli poplačani, so Slovenijo pripeljali na rob zloma bančnega sistema. Finančno izgubo, ki so ustvarile banke s sistematičnim kršenjem pravil pri ocenjevanju rizika pri podeljevanju kreditov, pa banke niso pokrile iz svojega poslovanja in preteklih dobičkov. Plačali s(m)o jo davkoplačevalci v obliki državne dokapitaizacije bank, pri čemer je država zadolžila tudi prihodnje generacije državljanov. Priložnost za nakup slabih terjatev so med tem uspešno izkoristili različni tuji skladi, kot npr. York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarsko podjetje DDM, sklad Pine River Capital in drugi. Slabe terjatve, kupljene celo z neverjetnim, celo 95-odstotnim diskontom (beri: tako rekoč zastonj), so že začele vnovčevati z milijonskimi dobički.

 

Država je konec leta 2013 v kapital NLB, Nove KBM in Abanke vložila 2,8 milijarde evrov. K temu je treba prištejeti še stroške dokapitalizacije Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero je država prenesla slaba posojila bank, dokapitalizacije Banke Celje, likvidacije Factor banke in Probanke, njune poznejše pripojitve k DUTB v znesku 800 milijonov. Zaradi financiranja bank se je Slovenija dodatno zadolžila, tudi na račun generacij državljanov, ki se še sploh niso rodili. A to ne moti trgovcev s terjatvami, ki so na račun preprodajanja terjatev slovenskih bank v kratkem času zaslužili na milijone evrov.

 

Kot je znano, so del slabih terjatev banke po sanaciji začele prodajati tretjim osebam. Odkup paketa slabih terjatev bi moral biti vedno v skladu s tržnimi mehanizmi, kjer večje število kupcev na podlagi cene konkurira za odkup paketa slabih terjatev. Vendar analiza poteka dogajanj pri preprodaji slabih terjatev kaže drugačno sliko, saj je pri tem očitno šlo za okoriščanje med seboj povezanih oseb, trgovanje z notranjimi informacijami ter lobistične pritiske na regulatorje po izločanju nezaželenih kupcev iz trga. Ali kot je pred dnevi v komentarju na portalu+ (vir) zapisal dr. Aleš Ahčan z Ekonomske fakultete: Glavna izguba in problem slabih terjatev nastane v odnosu med banko in kreditojemalcem, od tu dalje pa je slaba terjatev eden od finančnih poslov, ki ga izvajajo različni ponudniki.

 

 

Prodane in preprodane terjatve NLB in Abanke

 

Takrat še državna NLB je leta 2016 prodala 800-milijonski portfelj slabih posojil do pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji in na Balkanu. Paket terjatev do slovenskih podjetij v skupni bruto vrednosti približno 396 milijonov evrov je romal v roke ameriškemu skladu Pine River Capitalu, ki so mu pri poslu svetovale slovenske KF Finance in britanski Apartners Capital. Povprečni diskont naj bi se gibal okoli 75 odstotkov, nekateri diskonti za posamezne terjatve pa celo do neverjetnih 95 odstotkov. Pine River Capital naj bi imel v upravljanju sicer več kot 15 milijard dolarjev. Kupec paketa slabih posojil do strank NLB na Balkanu je bil tudi češki APS Holding, eden večjih igralcev na trgu slabih posojil v vzodni in srednji Evropi, kjer naj bi imel v upravljanju za 4,5 milijarde evrov slabih posojil. Kar za 104 milijone evrov bruto terjatev do fizičnih oseb v Sloveniji je odkupil švicarski upravljalec slabih posojil DDM Group, ki je specializiran za kupovanje in upravljanje slabih terjatev v vzhodni Evropi. Z DDM Invest je povezana tudi Abanka, ki mu je prodala 130 milijonov evrov bruto slabih terjatev do podjetij. DDM Invest je del teh terjatev že preprodal novim kupcem, pri čemer naj bi ustvarjal visoke dobičke. V igrah s preprodajo slabih terjatev se omenjajo tudi personalne povezave, saj so pri poslih udeležene iste osebe, ki so sodelovale tudi pri sanaciji bank. Glede slovenske pomoči tujim kupcem terjatev pa nekateri mediji že poročali o sumu uhajanja notranjih informacij iz DUTB zaradi družinskih povezav akterjev.

 

 

Veliki finale: lobiranje na vseh nivojih

 

V Sloveniji dviga prah prodaja enega zadnjih večjih paketov slabih terjatev. Gre za prodajo slovenske podružnice avstrijske Hete, ki je slaba banka nekdanje banke Hypo, ki je imela v lasti za 551 milijonov evrov terjatev, od česar je za 386 milijonov evrov slabih in 166 milijonov evrov terjatev, ki se poplačujejo. Poleg tega ima v lasti za 110 milijonov evrov nepremičnin. Interesentov za nakup Hete je več, od češkega sklada APS do MK Group srbskega bogataša Miodraga Kostića, ki naj bi ponudil tudi najvišjo ceno. MK Group je v Sloveniji sicer že lastnik Gorenjske banke, hotela Kempinski v Portorožu in Aerodroma Portorož. Toda Kostića so lobiji pričakali na nož in ga poskušali medijsko očrniti - ne glede na to, da ima MK Group za razliko od investicijskih skladov, katerih način poslovanja pri preprodaji terjatev se je že razkril, drugačen pristop, saj prihaja na trg kot strateški lastnik. Če gre investicijskih skladom in družbam pri preprodaji slabih terjatev zgolj za poceni nakup in drago prodajo, gre primeru strateškega investitorja za povsem drugačne interese. Predvsem pa ima strateški lastnik v ozadju vedno ambicijo, da  svojo kapitalsko moč krepi z namenom, da v državi tudi ostane in razvija svoje investicije dolgoročno.

 

Zakaj se potemtakem pojavljajo pritiski in celo odkriti pozivi, da je potrebno takšnega tujega investitorja ustaviti? Odgovor se bržkone skriva v konkretnih "domačih" interesih in apetitih ozkega kroga "prijateljskih navez". Fantje pri tem za odganjanje nezaželenih tujih investitorjev (saj Kostić sploh ni edini) uporabljajo vsa sredstva, od medijskih napadov do parlamentarnih komisij in izjav najvišjih političnih predstavnikov. Lobiranje je v Sloveniji danes eden najdonosnejših poslov.

 

Danes ugotavljamo, da je bančna luknja nastala zaradi podeljevanja kreditov brez ustrezne ocene kreditnih tveganj, vendar ob prelivanju veliki provizij in plačil insajderjem za "prijateljske" finančne usluge in mižanje ob očitnih nepravilnostih, celo sumih bančnega kriminala. Ne bomo presenečeni, če bomo čez leta tudi v zgodbi o odprodaji več stomilijonskih slabih terjatev z državnim denarjem saniranih bank ugotavljali nekaj podobnega. Vendar s to razliko, da bodo do takrat vsi tuji investitorji, ki so imeli namen v Sloveniji resno opravljati svoj posel, državo že zapustili. Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.474
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.834
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.525
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.815
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.100
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.481
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.514
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.054
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 822
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745