Razkrivamo

Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke

Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimo York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarski DDM, sklad Pine River Capital, češki APS Holding in drugi. Slabe terjatve, kupljene po izjemnih "popustih", celo z neverjetnim, 95-odstotnim diskontom, so se izkazale kot odlične poslovne priložnosti, saj je šlo za neke vrste poceni razprodajo slabih terjatev. Kupci, tuji skladi, so terjatve vmes že začeli vnovčevati z milijonskimi dobički.

15.09.2019 20:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   slabe terjatve   NLB   Abanka   NKBM   York   DDM   Pine River Capital   Heta   APS Holding   DUTB   MK Group   Miodrag Kostić

Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

Krediti, za katere se je izkazalo, da ne bodo poplačani v celoti ali v dogovorjenem roku oziroma je bilo že v začetku jasno, da ne bodo nikoli poplačani, so Slovenijo pripeljali na rob zloma bančnega sistema. Finančno izgubo, ki so ustvarile banke s sistematičnim kršenjem pravil pri ocenjevanju rizika pri podeljevanju kreditov, pa banke niso pokrile iz svojega poslovanja in preteklih dobičkov. Plačali s(m)o jo davkoplačevalci v obliki državne dokapitaizacije bank, pri čemer je država zadolžila tudi prihodnje generacije državljanov. Priložnost za nakup slabih terjatev so med tem uspešno izkoristili različni tuji skladi, kot npr. York, ki se pojavlja v skoraj vseh kombinacijah z državo, švicarsko podjetje DDM, sklad Pine River Capital in drugi. Slabe terjatve, kupljene celo z neverjetnim, celo 95-odstotnim diskontom (beri: tako rekoč zastonj), so že začele vnovčevati z milijonskimi dobički.

 

Država je konec leta 2013 v kapital NLB, Nove KBM in Abanke vložila 2,8 milijarde evrov. K temu je treba prištejeti še stroške dokapitalizacije Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero je država prenesla slaba posojila bank, dokapitalizacije Banke Celje, likvidacije Factor banke in Probanke, njune poznejše pripojitve k DUTB v znesku 800 milijonov. Zaradi financiranja bank se je Slovenija dodatno zadolžila, tudi na račun generacij državljanov, ki se še sploh niso rodili. A to ne moti trgovcev s terjatvami, ki so na račun preprodajanja terjatev slovenskih bank v kratkem času zaslužili na milijone evrov.

 

Kot je znano, so del slabih terjatev banke po sanaciji začele prodajati tretjim osebam. Odkup paketa slabih terjatev bi moral biti vedno v skladu s tržnimi mehanizmi, kjer večje število kupcev na podlagi cene konkurira za odkup paketa slabih terjatev. Vendar analiza poteka dogajanj pri preprodaji slabih terjatev kaže drugačno sliko, saj je pri tem očitno šlo za okoriščanje med seboj povezanih oseb, trgovanje z notranjimi informacijami ter lobistične pritiske na regulatorje po izločanju nezaželenih kupcev iz trga. Ali kot je pred dnevi v komentarju na portalu+ (vir) zapisal dr. Aleš Ahčan z Ekonomske fakultete: Glavna izguba in problem slabih terjatev nastane v odnosu med banko in kreditojemalcem, od tu dalje pa je slaba terjatev eden od finančnih poslov, ki ga izvajajo različni ponudniki.

 

 

Prodane in preprodane terjatve NLB in Abanke

 

Takrat še državna NLB je leta 2016 prodala 800-milijonski portfelj slabih posojil do pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji in na Balkanu. Paket terjatev do slovenskih podjetij v skupni bruto vrednosti približno 396 milijonov evrov je romal v roke ameriškemu skladu Pine River Capitalu, ki so mu pri poslu svetovale slovenske KF Finance in britanski Apartners Capital. Povprečni diskont naj bi se gibal okoli 75 odstotkov, nekateri diskonti za posamezne terjatve pa celo do neverjetnih 95 odstotkov. Pine River Capital naj bi imel v upravljanju sicer več kot 15 milijard dolarjev. Kupec paketa slabih posojil do strank NLB na Balkanu je bil tudi češki APS Holding, eden večjih igralcev na trgu slabih posojil v vzodni in srednji Evropi, kjer naj bi imel v upravljanju za 4,5 milijarde evrov slabih posojil. Kar za 104 milijone evrov bruto terjatev do fizičnih oseb v Sloveniji je odkupil švicarski upravljalec slabih posojil DDM Group, ki je specializiran za kupovanje in upravljanje slabih terjatev v vzhodni Evropi. Z DDM Invest je povezana tudi Abanka, ki mu je prodala 130 milijonov evrov bruto slabih terjatev do podjetij. DDM Invest je del teh terjatev že preprodal novim kupcem, pri čemer naj bi ustvarjal visoke dobičke. V igrah s preprodajo slabih terjatev se omenjajo tudi personalne povezave, saj so pri poslih udeležene iste osebe, ki so sodelovale tudi pri sanaciji bank. Glede slovenske pomoči tujim kupcem terjatev pa nekateri mediji že poročali o sumu uhajanja notranjih informacij iz DUTB zaradi družinskih povezav akterjev.

 

 

Veliki finale: lobiranje na vseh nivojih

 

V Sloveniji dviga prah prodaja enega zadnjih večjih paketov slabih terjatev. Gre za prodajo slovenske podružnice avstrijske Hete, ki je slaba banka nekdanje banke Hypo, ki je imela v lasti za 551 milijonov evrov terjatev, od česar je za 386 milijonov evrov slabih in 166 milijonov evrov terjatev, ki se poplačujejo. Poleg tega ima v lasti za 110 milijonov evrov nepremičnin. Interesentov za nakup Hete je več, od češkega sklada APS do MK Group srbskega bogataša Miodraga Kostića, ki naj bi ponudil tudi najvišjo ceno. MK Group je v Sloveniji sicer že lastnik Gorenjske banke, hotela Kempinski v Portorožu in Aerodroma Portorož. Toda Kostića so lobiji pričakali na nož in ga poskušali medijsko očrniti - ne glede na to, da ima MK Group za razliko od investicijskih skladov, katerih način poslovanja pri preprodaji terjatev se je že razkril, drugačen pristop, saj prihaja na trg kot strateški lastnik. Če gre investicijskih skladom in družbam pri preprodaji slabih terjatev zgolj za poceni nakup in drago prodajo, gre primeru strateškega investitorja za povsem drugačne interese. Predvsem pa ima strateški lastnik v ozadju vedno ambicijo, da  svojo kapitalsko moč krepi z namenom, da v državi tudi ostane in razvija svoje investicije dolgoročno.

 

Zakaj se potemtakem pojavljajo pritiski in celo odkriti pozivi, da je potrebno takšnega tujega investitorja ustaviti? Odgovor se bržkone skriva v konkretnih "domačih" interesih in apetitih ozkega kroga "prijateljskih navez". Fantje pri tem za odganjanje nezaželenih tujih investitorjev (saj Kostić sploh ni edini) uporabljajo vsa sredstva, od medijskih napadov do parlamentarnih komisij in izjav najvišjih političnih predstavnikov. Lobiranje je v Sloveniji danes eden najdonosnejših poslov.

 

Danes ugotavljamo, da je bančna luknja nastala zaradi podeljevanja kreditov brez ustrezne ocene kreditnih tveganj, vendar ob prelivanju veliki provizij in plačil insajderjem za "prijateljske" finančne usluge in mižanje ob očitnih nepravilnostih, celo sumih bančnega kriminala. Ne bomo presenečeni, če bomo čez leta tudi v zgodbi o odprodaji več stomilijonskih slabih terjatev z državnim denarjem saniranih bank ugotavljali nekaj podobnega. Vendar s to razliko, da bodo do takrat vsi tuji investitorji, ki so imeli namen v Sloveniji resno opravljati svoj posel, državo že zapustili. Ali bo Slovenija postala država špekulativnega kapitala trgovcev z dobički v obliki raznih skladov, ali pa želimo biti država z resnim in stabilnim finančnim trgom, bo pokazal čas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.067
02/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.829
03/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.217
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.718
05/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.135
06/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.217
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.577
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.486
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.003
10/
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
Bine Kordež
Ogledov: 785