Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?

Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegov veliki raziskovalec, posvetil obsežno monografijo. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

15.09.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   arhitektura   Ljubljana   Praga   Masaryk   Grad   Fran Saleški Finžgar   Izidor Cankar

Plečnika je na Prago vezala obljuba predsedniku, da se bo naposled lotil načrta za pregrado med dvema ribnikoma na vzhodnem robu parka v Lanem. Šlo je pravzaprav za preprosto zamišljeno ograjo, a bi po njegovem potrebovala resnejšo obdelavo z močnim kompozicijskim poudarkom. V osrednjem delu bi napravil vrzel in vanjo postavil petero psevdodorskih stebrov v tesne niše, celoto pa povezal s profilirano preklado. Na vsako stran stebrne kompozicije bi nad ograjo dodal opečni krili in ju zaključil s trebušastima vazama. V spodnja debla stebrov bi udelal bronaste levje glave, iz katerih bi se voda iz gornjega ribnika izlivala v široki in ozki bazenček, od tam pa skozi polkrožno spodaj ločno odprto teraso v spodnji ribnik. Celotna ograja, dolga čez sto metrov počiva na nizkem zidcu s polkrožno zaključeno obrobo. Na vsako stran osrednje kompozicije sledita pasova izmenično pozidanega širokega in z zamreženimi pokončnimi okni v kamnitih okvirih predrtega zidu. Zidani in predrti del ograje prekriva kamnita, iz kvadrov sestavljena preklada, na njej si v enakih razmikih sledijo še nizke kamnite vaze na širokih podstavkih. Celotno krivuljo spremljata na nasipu dve vzporedni vrsti kamnitih valjev. Ti, sledeč robu polkrožne terase, močno okrepijo osrednji motiv pregrade. Ograja z zidanimi deli in okni s pravokotno mrežo deluje moderno, kot številne podobne ograje sočasnih modernistov, posebno za poglede od daleč. A tudi drobni zgodovinski spomini, vzemimo poudarjene preklade s stiliziranimi sklepniki in celo vazami, v tem času ne bile pri zmernih modernistih nobena redkost. Pač pa bi si redko kdo upal postaviti tako poudarjen motiv stebrov z levjimi glavami v os kompozicije. Pozornemu opazovalcu ne bi smelo uiti, da se prav pri ograji v Lanem pojavi še nova prvina, dvoje vzporednih pasov, ki ju označujeta vrsti nizkih kamnitih valjev: ena na bregu ribnika, druga med ribnikom in ograjo. Njegov prijem jasno razmejenih prostorskih  pasov, kakor jih je pogosto uporabljal v notranjščinah, je našel tudi svojo bleščečo  zunanjo različico.

 

V tem ko so se mu je iztekale praške "počitnice", so ga obiskali študentje iz Ljubljane. Ko je odhajal s šole, so mu namignili, da utegnejo priti v Prago, potem so pa kar prišli brez poprejšnjega obvestila. Kar vesel jih je bil, saj so prinesli nekaj razburjenja v njegov načrtovalski vsakdan pa tudi mladostne razigranosti, ki je v seminarju gotovo ne bi trpel. Tako pa ... Najprej jim je pokazal nekaj poskusnih odtisov šolske publikacije, da so si mogli ustvariti vsaj bežni vtis o njej. Potem že natisnjeni izvod publikacije Novosti s Praškega gradu in z Lanega, ki je v slovesnem miru romal iz rok v roke. Šele ko so videli v knjigi zbrane vse do tedaj izvedene stvari, so se šele zavedli obsega in neverjetne kakovosti opravljenega dela na Gradu. Potem jih je vse povabil na ogled vrtov, notranjščin in velik del predsednikovega stanovanja, vsega pa iz nepojasnjenih razlogov niso mogli videti, čeprav predsednika ni bilo na Gradu. A tudi to je zadoščalo, da so si ustvarili vtis o umetniški izjemnosti svojega profesorja in tudi, s kakšnim spoštovanjem ga pozdravljajo tako uradniki iz predsednikovega urada kot drugi naključni mimoidoči zaposleni na Gradu. Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama republike Alice? Ob koncu ogleda in potem, ko jih je profesor počastil z večerjo, se je Marjan Mušič spomnil na nekatere kolege, ki so ostali doma, s pozdravi na razglednicah, na profesorjevo željo tudi na Suhadolca.

 

V Ljubljano je to pot prihajal dodatno obremenjen z nekaj izvodi knjige o novostih na Praškem gradu in v Lanem; te je nameraval razdeliti med kolege na šoli in zainteresirane kulturne poročevalce, večji del prtljage pa so zasedale sveže natiskane mape šolskih del. To pot so nosile naslov Iz Ljubljanske šole za arhitekturo, na ozkem hrbtu trdo vezane mape pa z zlatimi črkami LUČINE. Pač po ognjiščarjih, ki prinašajo svetlobo s staroverskimi smolnatimi trskami svojih lučin. Razdelil jih je med profesorje na oddelku in dal v roke vsakemu študentu v seminarju. Tomažiču, ki je skrbel za finance Ognjišča, pa je zabičal, naj nikomur ne izda, koliko je dal za publikacije iz svojega žepa.

 

S Suhadolcem sta obnovila nedeljska dopoldanska srečanja. V zadnjem času se jima je kar nekajkrat pridružil trnovski župnik Finžgar, malo za družbo, večji del "poslovno", nekaj v zvezi z načrtom za spomenik padlim v domači Breznici, nekaj v zvezi s knjižnimi načrti, ne nazadnje, da se Plečniku zahvali za njegov risarski prispevek k podlistku brata Janeza v zadnjih dveh letnikih Mladike. Ni varčeval s pohvalami, podprtimi s številnimi pozitivnim odzivi bralcev na njegova medicinska razglabljanja. Pritrdil mu je: "Janez je posebnež, ampak po drugi strani velik zaklad." Ko se je Finžgar poslovil, se je Plečnik želel posvetovati s Suhadolcem o precej delikatni zadevi. Sosed s številke 6, torej mejaš, mu ponuja v nakup sosednjo hišo, pa se ne more odločiti za nakup, saj toliko denarja, kot ga zahteva, nima. Suhadolc, v vprašanjih nepremičnin in lastnine vselej trdno prizemljen, se je takoj zavzel. "O nakupu soseščine ni kaj dosti premišljevati", je govoril. "Pomislite, kaj ko bi dobili za soseda kakšnega kleparja, ki bi ves božji dan razbijal po dvorišču. Saj se ne bi dalo zdržati." Pri priči se je odločil za nakup, saj je od malega hrup zelo težko prenašal. Ob koncu leta je postal s pomočjo posojila celjske Ljudske posojilnice lastnik sosednje hiše in vrta, ter tako skoraj podvojil skupno posest Plečnikov.

 

Že spomladi naslednjega leta je začel premišljevati, da bi si na južni strani svoje hiše, torej na novo pridobljenem zemljišču, dal prizidati steklenjak za shranjevanje občutljivih rastlin pred zimskim mrazom. Suhadolc mu je pridobil podatke o merah velikih betonskih oknih z vdelanimi stekli pri cementninarju Cihlařu, ko pa je izvedel še za ceno, ni nič več odlašal: dal je pozidati nizek zidec v merah 4 x 8 metrov kot podstavek za tri metre visoka betonska okna. Vhod s hiše v osi vstopnega hodnika je uredil tako, da je odprl južno steno z ozkim polkrožno zaključenim prebojem, vhod z vrta pa s severne strani tik pod balkonom ob steni prizidka. S Suhadolcem sta lastnoročno položila tlak iz različnih kosov polomljenega marmorja v zanimivo talno ureditev brez pravega reda, tako imenovano venecijano.

 

Steklenjak, zimski vrt, prekrit z ravno betonsko streho z zmernim napuščem, je deloval nenavadno moderno, strogo;  nič podobnega ni do tedaj naredil noben modernist v Ljubljani, kar pa mu ni pomenilo nič, nasprotno, čutil je, da steklenjak nujno potrebuje stebre. Tako je Suhadolc pri opremi podkvastega stopnišča v celjski posojilnici naročil dodatne štiri stebre in jih poslal Jožetu v Ljubljano, neki priročni zidar je izdelal nizke kvadraste podstavke zanje ob južni, daljši stranici steklenjaka ter nanje postavil stebre, ki s svojimi kapiteli neposredno podpirajo strešni previs. Pozneje je precej improvizirano povezal stebre z močno železno žico kot oporo trti izabela, ki ga je pozneje bogato obdarila z grozdjem. Ko se je razrasla po vsej dolžini žice, jo je na treh mestih med stebri nekoliko spustil navzdol, da je dobil tako želeni motiv živih girland. V treh poljih med stebri je dal pozneje zabetonirati še tri korita za tople grede. Njegova hiša, "experimental mistbetel", je dobila ob severnem vstopnem steklenjaku z vrinjeno kompozicijo stebrov še steklenjak z zunanjo stebrno spremljavo, spet motiv, za katerega je samo čakal na priložnost, da bi ga znova uporabil.

 

(KONEC)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.067
02/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.841
03/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.218
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.718
05/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.135
06/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.217
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.577
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.486
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.004
10/
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
Bine Kordež
Ogledov: 785