Komentar

Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način

Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za tiste, ki pa jim to polje ni blizu, prosim urednika portala+, da namesti v komentar digitalno razstavo datakonstrukcij Dmitrija Morozova. Pred nadaljnjim branjem vsem priporočam ogled umetnin (vir).

14.09.2019 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dimitry Morozov   datakonstruktivizem   digitalna revolucija   Ars Electronica   Avgust Černigoj   Roskosmos   Lev Manovič

S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

Na festivalu Ars Electronica se že štirideset let manifestira digitalna revolucija, ki jo izvajajo razvojni umetniki in umetnice, teoretiki, analitiki intermedijskih praks. Revolucionirajo idejo človeškega v soodnosu do različnih elektronskih povečevalnikov in pospeševalnikov. Bolj natančna formulacija bi lahko bila: vzporedno poteka množica revolucij. Človeštvo vstopa z novimi tehnologijami v tista polja spektrov, ki so bila našim čutom še do nedavnega popolnoma nedosegljiva. Vedno hitreje se razvija naša razsvetljenska strojnica, vedno bolj so klasične religije komične. Za razliko od strojnice, ki jo vodijo znanstveniki v službi uniformirancev, rasvetljenske strojnice ne grozijo nikomur, nasprotno razvijajo našo zavest in nam širijo duha.

 

Eden med njimi, ki revolucionirajo umetnost in mi je formativno zelo blizu, je datakonstruktivist Dmitry Morozov. Po spletu zunanjih okoliščin sem ga lani skoraj mesec dni od blizu spremljal med umetniško operacijo na Osmozi, sicer pa je Dmitrij Morozov velik prijatelj Ljubljane, Kapelice, Ljudmile, Cirkulacije, Atola in še enkart Osmoze. Gledal sem ga, kako programira konstrukcijske vektorje, kako jim spreminja lege prek zvočnih in senzorskih tipalk. Predvsem pa kako s svojo umetnostjo razvija spomin na historično konstruktivistično poetiko. Seveda je to razumljivo, saj je njegovo izobrazbeno izhodišče umetnostna zgodovina. Izhaja iz pionirskih, avantgardističnih praks tehno inštitutov iz začetka XX. stoletja, ki so se v XXI. stoletju preoblikovali v razvojne laboratorije (Lab). S svojim fluidnim statusom je Morozov dokončno definiral rusko tranzicijsko zmešnjavo, ki je želela predvsem dohiteti zahodno hiperprodukcijo.

 

 

 

 

Vrnimo se za nekaj trenutkov nazaj na festival Ars Electronica. Na njem se pojavljajo tudi takšni formati umetnin, ki se jim obiskovalci zelo težko približamo, predvsem zaradi njihovih specifičnih oziroma hermetičnih motivov. Toda to se zgodi zelo redko, ker skoraj vsa novomedijska umetnost sloni na funkcionalnosti. Vsaka posamična umetnina vpije: dotakni se me! Umetniška dela na festivalu izhajajo iz najnovejših namenskih programov. V teh štirih desetletjih se je izoblikovala cela množica popolnoma novih formatov elektronske umetnosti - electronicos fantasticos; od kvantne računalniške napovedi, do hibridnega modeliranja s specifičnimi programi. Tako se je svet v štirih desetletjih revolucioniral. Iz materije in iz matrice, to je ta najnovejša montaža XXI. stoletja. 

 

Pri triintridesetletnemu Dmitryju Morozovu vidmo stoletno kontinuiteto ruske avantgarde. Pravi užitek jo je gledati v polju Ars Electonice (2017). Morozov historično avantgardo absolutno podpira in jo osmišlja. Ta mladi mož je že danes velikan novoveške ruske umetnosti. Po razpadu Sovjetske zveze je nastopila v Rusiji dilema oziroma napetost med svobodo in zaprtostjo, med interaktivnostjo in akademsko določnostjo, med zahodno trgovino in vzhodno duhovnostjo (supremacijo) ali novo konstruktivnostjo (datakonstruktivizem). 

 

Morozov se je zelo hitro razvijal. Iz enostavnih oblik zvočnega feedbacka vse do konstruiranja zahtevnih sistemov, ki izhajajo iz termodinamike. Istočasno je raziskovalec materialne in računalniške stvarnosti. Ne deluje le v polju metamedialnosti, temveč tudi v polju tistega, kar bi lahko bila v bodočnosti osnova ruskega vesoljskega programa. Kot mladostnik je brez predsodkov hekal električne zvočne naprave, danes pa z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti. Tudi zato ga potrebuje Roskosmos!

 

 

Dmitry Morozov (1986) z največjo stopnjo odgovornosti gradi datakonstruktivistično materialnost bodočnosti.

 

 

Didaktičen primer: največ kar bi lahko umetnik na začetku prejšnjega stoletja konstruiral, je paralelni planet - konstrukcijo planeta Zemlja - vzporeden planet. Planet-skulpturo. Tudi če bi to bilo mogoče, je osrednje vprašanje, kako bi izoblikoval družbeno skupnost, ki ne bi bila preslikava obstoječih vojaških alians. V modelu takšne konstrukcije je osrednje vprašanje: s kakšnimi metamediji bi to družbeno skupnost povezovali? Naj vas na tem mestu spomnim na Avgusta Černigoja: vsa lepota konstruktivistične umetnosti je vpeta v njeno funkcionalnost. Tisto kar je funkcionalno - je tudi lepo!

 

Ko komentiram umetnost Dmitryja Morozova, komentiram nov družbeni interface. Da ne bo pomote, ne komentiram družbenih aplikacij, temveč lepoto bodočih družbenih konstrukcij. Ni preteklosti, ni bodočnosti, je samo kategoričen absolutni zdaj in v njem razvoj, ki ga mladi umetnik aktivno sproža. Računalnik mu samo omogoča univerzalen vizualen multijezik. Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način. Tega dejstva se Dmitry Morozov zaveda, zato namešča v svoje umetnine programe, da se bo lahko umetnina sama od sebe razvijala skozi čas. Tudi to si je mogoče zamisliti, kar pa je mogoče misliti, to se lahko tudi izoblikuje! Najprej v umetnosti, potem znanosti ali pa obratno, bog ne daj na ministrstvu za obrambo.

 

 

 

 

Morozov se s svojimi umetninami upira ideji, da bo kultura nadomestila umetnost, čeprav je tudi to mogoče. Res pa je, da se v teh zadnjih dvajsetih letih na svetu ni preveč gradilo sedanjosti, temveč se je vse pripravljalo za gradnjo XXII. stoletja. Tudi datakonstruktivist Morozov je del tega neskončno pomembnega procesa. Njegove datakonstrukcije se upirajo totalitarni interaktivnosti.

 

Računalniški aparati so brilijantno orodje za opredmetenje duhovnih procesov oziroma duha zgodovine umetnosti. Z njimi lahko delamo duh vedno znova viden. Interaktivnost nam sugerira nove in nove asociacije, te pa nam materializirajo nove in nove konstrukcije. Gradi nam celo predprogramirane asociacije: Morozov ne sprejema v svojo umetnost koncepta absoluta, temveč s predprogramiranjem sprejema programiranega duha, ki se sam od sebe vriva v možgansko skorjo.

 

V finalu objavljam neplačan oglas za pravkar izdano knjižico, esej teoretika Leva Manoviča, ki je bil ta teden gost mesta Ljubljana, z naslovom: Estetika umetne inteligence. To je, kolikor vem, njegov prvi integralno preveden tekst v slovenščino. V teksturi poteka vzporedno z Manovičevim besedilom izvrstna transdisciplinarna intervencija spletnega umetnika Vuka Čosića. Knjigo-esej pa je oblikoval Ajdin Bašić. Naročite jo lahko pri zavodu BASIC. Na svetu so tudi takšni teoretiki, katerih predavanja je bolje ne poslušati, temveč jih je smiselno posvečeno brati. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v svojem tekstu z naslovom Estetika umetne inteligence pravi:

 

Umetniki sicer uporabljajo algoritme pri umetniškem ustvarjanju že od šestdesetih let XX. stoletja, a današnja kulturna inteligenca industrijskih razsežnosti je vgrajena v naprave in storitve, ki jih uporablja več miljard ljudi. Umetna inteligenca je prerasla iz orodja ene same umetniške domišljije v mehanizem za vplivanje na domišljijo miljard____vpeljava umetne inteligence v kulturni vsakdan miljard ljudi načenja bistvena vprašanja o prihodnosti kulture, estetike____. 

 

Projektant Dmitry Morozov razpira zapletene odnose, s svojimi datakonstruktivističnimi postajami usmerja vso svojo umetniško energijo proti potencialnemu instant-instagram totalitarizmu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
26
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,105
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,545
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,377
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,341
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,469
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,294
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,946
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 630
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,348
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 520