Komentar

Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov

Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu je ključ vse zgodbe! Kajti če bi podrobna analiza pokazala, da je bilo premoženje izgubljeno v slabih poslovnih odločitvah ali zaradi poslabšanja poslovnega okolja, bodo dolgovi tudi naprej ostali neplačani - ne glede na prepričanje, da to ni prav in ne glede na predvidene spremembe zakonodaje. Namesto, da hitimo s pisanjem novih zakonov, naj raje v zrak skočijo pristojni organi in ugotovijo, kje se je to premoženje izgubilo in če je v tem kaj spornega. Vse ostalo so samo predstave za javnost, žal.

21.09.2019 00:00
Piše: Oskar M. Salobir
Ključne besede:   Janković   odpis   dolg   terjatve   insolvenčna zakonodaja   upniki   poplačilo

V vsej zgodbi ni ključen odpis dolga, temveč zakaj (na kakšen način) je podjetje izgubilo premoženje, da danes ne more poplačati svojih dolgov in išče odpis. Ali je pri tem prišlo tudi do kakega odtujevanja, osebnega okoriščanja, prednostnega poplačila neupravičenih upnikov ipd.?

V zadnjih tednih je verjetno največ razburjenja povzročil odpis dolgov v podjetjih članov Jankovićeve familije. Skoraj ni bilo medija, ki ne bi vsaj nekajkrat izpostavil nesprejemljivost teh dogajanj in se zgražal nad odpisom obveznosti. Seveda so tudi politične stranke poskušale vsaka na svoj način izraziti nestrinjanje, obsodbo ter poiskati kak alibi za svoje nesodelovanje pri sprejemanju zakonodaje, ki je takšne poteze omogočila; vendar kaj, ko pa so prav vse - z izjemo Nove Slovenije - v tistih kriznih časih, ko ni bilo jasno, ali nas čaka Trojka, podprle zakon, ki naj bi reševal problem insolvenčnosti. Ena prvih posledic 29-milijonskega odpisa dolgov Jankovićev so tudi nagle aktivnosti za spremembo zakonodaje, da se kaj takšnega ne bi več dogajalo. Nič posebej novega - pri nas imamo navado ukrepati šele ob oziroma po ekscesnih, predvsem pa medijsko odmevnih primerih.

 

V tem prispevku ne mislim zagovarjati Jankovićev. Mi na misel ne pride. Vendar pa bom zaradi korektnosti in spoštovanja resnice napisal marsikaj, kar bralcem ne bo vsem. Po svoje bom razumel vsak negativen ali celo ogorčen komentar. Razburjenje in jeza ljudi sta namreč upravičeni, kajti kdo pa lahko razume sistem, ki od slehernika terja plačilo do zadnjega centa, po drugi strani pa nekomu mirno odpiše skoraj 30 milijonov dolgov. Malce na boljšem so tisti, ki razumejo poanto sledeče stare modrosti: komitent, ki banki dolguje 100.000 evrov, ima problem, medtem ko komitent, ki ji dolguje 30 milijonov, problema nima - problem ima banka ...

 

Celotna škandalozna zgodba okoli milijonskega odpisa dolgov zagotovo najbolj razvpiti ljubljanski družini je imela ves čas eno samo pomankljivost, če se tako izrazim: ob vseh, zagotovo legitimnih obsodbah kakšne poglobljene analize razmer ni bilo zaslediti. Naj torej jaz ponudim nekaj širši vpogled v dogajanja z odpisi in neplačevanjem dolgov.

 

 

Za 15 milijard odpisov

 

V Sloveniji je v zadnjih desetih letih od nastopa krize prenehalo z delovanjem preko 20.000 poslovnih subjektov oziroma pravnih oseb. Ali preprosto z izbrisom iz evidence, preko postopka likvidacije ali stečaja, kakih tisoč podjetij pa se je verjetno zvrstilo tudi v postopkih prisilne poravnave. V vseh navedenih načinih prenehanja delovanja ali sanacije podjetij je ostalo verjetno vsaj 20 milijard evrov dolgov, ki so bili potem predmet prestrukturiranja (odpisov) in / ali preprosto neplačila. Mogoče je bilo skozi stečajne postopke in prisilne poravnave poplačanih 5 milijard obvez, po grobi oceni pa je ostalo kakih 15 milijard evrov neporavnanih dolgov - največ v stečajih, izbrisih in tudi odpisih v prisilnih poravnavah.

 

Omenjenih 15 milijard je najbrž kar točna številka, saj so že samo banke morale odpisati okoli 10 milijard svojih terjatev, ostalo pa izhaja iz medpodjetniškega poslovanja. Marsikaj od tega je tudi podvojeno, saj ko kako podjetje ni dobilo plačila terjatev, tudi samo ni zmoglo poplačati svojih dolgov (skupni znesek verjetno ni daleč od resnice). Do nesposobnosti podjetij, da poplačajo svoje obveznosti, lahko pride zaradi poslovnih težav in / ali zmanjšanja vrednosti premoženja in to je bil tudi najbolj pogost razlog v letih po zadnji krizi.

 

Za reševanje takšnih primerov je v veljavi insolvenčna zakonodaja, ki naj bi poskrbela, da podjetje pravočasno zazna težave, poišče rešitev za nadaljevanje poslovanja (če bo to pozitivno) ter da v prvi vrsti enakopravno obravnava vse upnike. Praviloma naj bi podjetje zaprosilo sodišče za sodno varstvo z uvedbo enega od predvidenih postopkov finančnega prestrukturiranja še preden zmanjka premoženja za poplačilo vseh obveznosti. Na žalost pa se v večini primerov ti postopki pričnejo prepozno, takrat ko je težko ponovno vzpostaviti uspešno poslovanje ter predvsem takrat, ko je premoženja še precej manj kot dolgov. Takšno stanje potem tudi zahteva odpise oz. poplačilo dolgov v zmanjšanem obsegu.

 

Če do tega pride, je ena od osnovnih obveznosti sodišča oz. od njega postavljenih upraviteljev, da preverijo, ali so bili v času zaznanega poslabšanja poslovnih razmer v podjetju kaki upniki prednostno poplačani, ali če je bilo kakšno premoženje podjetja pred tem neupravičeno odsvojeno. Da ga je na primer nekdo odtujil iz podjetja, namesto da bi bilo namenjeno za čim večje in enakomerno poplačilo upnikov.

 

 

Jankovićevi milijoni so kaplja v morje

 

Če se ponovno vrnemo k omenjenim izgubljenim (odpisanim, neplačanim) 15 milijardam evrov dolgov, je bila večina posledica slabih poslovnih potez, močno zmanjšanega povpraševanja oz. prodaje, napačnih naložb, zadolževanja, kupovanja premoženja po previsokih vrednostih in podobno. Zaradi oškodovanja družb, prednostnega poplačila samo enih upnikov, neupravičenega prisvajanja premoženja in podobnih nezakonitih dejanj je bila mogoče izgubljena ena ali dve milijardi evrov. Ta številka je verjetno še najbolj okviren in nepreverljiv znesek, a glede na obseg odkritih oškodovanj in nepravilnosti v insolvenčnih postopkih in samem poslovanju družb, bi bila višja ocena čista špekulacija. Dejstvo je, da je bilo odkritih nezakonitosti za bistveno manjši znesek od tega, povrnjenih pa sploh minimalno. Iz tega moramo pač potem zaključiti, da je bil večji del odpisanih oz. neplačanih dolgov (denimo 13, 14 milijard evrov) posledica slabega poslovanja brez ugotovljenih nepravilnosti v smislu kršenja zakonodaje. Slaba tolažba, vendar vseeno tolažba, da ni za vsakim grmom lumparija.

 

In kje je sedaj v tej zgodbi slovenskega "spopadanja" s posledicami zadnje krize primer Jankovićevih podjetij? Kar se tiče odpisa (neporavnave) dolgov, jih lahko prištejemo k omenjenim izgubljenim in neplačanim petnajstim milijardam evrov dolgov slovenskih podjetij v zadnjih desetih letih. Tu si sicer lahko postavimo vprašanje, kaj je bil razlog za takšen odziv medijev, javnosti in politike na tokratni odpis oz. neplačilo dolgov glede na celotne izgube slovenskih podjetij. Poznamo primere, ko so podjetja v lasti posameznikov ali ožjega kroga ljudi ostala dolžna deset, petdeset, pa tudi več milijonov evrov, a reakcij praktično ni bilo (!). Čeprav neradi priznamo, so javne osebe mnogo bolj pod drobnogledom in takšen odmev javnosti ni toliko posledica odpisanega zneska, temveč bolj položaja posameznika v družbi.

 

Dejstvo je, da so podjetja Jankovićeve družine skoraj brez premoženja in zato svojih obveznosti ne morejo poravnati. Odpis dolgov so lastniki najbrž videli kot boljšo opcijo zase (in upnike), kot bi bil stečaj, ko odpisa dolgov sicer ne bi bilo, plačila pa tudi ne. Glede na odmevnost dogodka jim je danes tako ali tako verjetno žal, da se niso odločili za stečaj, tako pa se danes vsi ukvarjajo samo z odpisom dolga. O politični dimenziji raje ne bi špekuliral, a bi si upal stavit, da je ljubljanski župan kot glava družine besen, ker ga je ta razvpiti odpis tako drago stal, kajti na glavo si je nakopal bes velike večine državljanov, to pa mu politično ne more koristiti.

 

 

Kaj sploh je odpis dolga?

 

Preprosto rečeno, gre le za posledico izgubljenega premoženja družbe. To pa je tista faza, ki je lahko sporna in katero bi morali natančno preveriti (verjetno ni dvoma, da se bodo organi pregona v to poglobili). V vsej zgodbi ni ključen odpis dolga, temveč zakaj (na kakšen način) je podjetje izgubilo premoženje, da danes ne more poplačati svojih dolgov in išče odpis, ter ali je v času zmanjševanja premoženja prišlo do kakega odtujevanja, osebnega okoriščanja, prednostnega poplačila neupravičenih upnikov ali kaj podobnega.

 

To je tisto, kar je razlog za odpis dolgov in o čemer v vseh teh tednih nismo prebrali niti ene strani, niti ene poglobljene analize. Prebrali smo že nešteto izjav, kako dolgov ne bi smeli odpisati - a tudi, če jih ne, preprosto ne bodo plačani, ker premoženja podjetje nima. S tem, zakaj in kako se je premoženje izgubilo, pa se nihče ne želi ukvarjati. Tu je ključ vse zgodbe! Če bi ugotovili okoriščanja, ali da je premoženje nekje drugje, bi morali napeti vse sile, da se to premoženje povrne v družbo in poplača upnike. Če pa analiza pokaže, da je bilo premoženje izgubljeno v slabih poslovnih odločitvah ali zaradi poslabšanja poslovnega okolja, bodo dolgovi tudi naprej ostali neplačani - ne glede na prepričanje, da to ni prav in ne glede na predvidene spremembe zakonodaje (za bodoče primere). Namesto, da hitimo s pisanjem novih zakonov, bi morali raje pohiteti pristojni organi in ugotoviti, kje se je to premoženje izgubilo in če je v tem kaj spornega. Vse ostalo so samo predstave za javnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.539
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.375
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.354
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.021
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.984
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.931
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.421
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.458
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.227
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.141