Komentar

Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"

Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno gledano prezentne, toda zgodovina ne šteje časa v letih, temveč stoletjih. Sloveniji ne bi škodilo nekaj več obzirne, nevtralne drže; če že ne iz načelnih razlogov, pa že zaradi same sebe.

22.09.2019 10:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Ljubljana   konferenca   Nato   ZDA   Rusija   Kitajska   Zaklin Nastic   Balkan

Foto: Vlada Republike Slovenije

Slovenija je torej gostila konferenco vojaške zveze, ki je ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarno celotnemu človeštvu. 

Pred dnevi je v Ljubljani potekala konferenca Vojaškega odbora zveze Nato, formalno namenjena pregledu skupnih misij in operacij zavezništva, operativnemu delovanju ter ohranjanju pripravljenosti in odvračalne drže te vojaške organizacije. Posvetili naj bi se tudi izgradnji koncepta bojevanja v sodobnem varnostnem okolju. Vojaški odbor je najvišji vojaški organ Nata. V prvi vrsti skrbi za oblikovanje vojaških nasvetov Severnoatlantskemu svetu in daje usmeritve obema strateškima poveljstvoma. Odbor je povezava med političnimi odločevalci in Natovo vojaško strukturo. Na konferenci v Ljubljani so sklenili, da bo zveza Nato še naprej delovala kot faktor odvračanja agresije na članice, zagotavljala pogoje miru okoli milijardi prebivalcev njenih članic, niso pa sporočili ničesar o načrtih s preostalimi šestimi milijardami. Deloma so potrdili nadaljno podporo afganistanskim obrambnim silam, torej podaljšanje okupacije te države.

 

Potrebe po odvračanju okupacije eskalirajo v bližino ogroženih držav mejam Kitajske in Rusije, ki sta torej osnovni tarči politike odvračanja, slišimo, vključno z nuklearnim orožjem. Tako je primeroma v sklopu Blejskega strateškega foruma političarka iz Estonije razlagala o okupaciji svoje države s strani Sovjetske zveze in o potrebi po krepitvi navzočnosti zavezništva v baltskih državah. V ZDA se pobude ne branijo, zgodovina kaže na njihovo poudarjeno sentimentalno odzivanje, kadar se je treba vojskovati kjerkoli in zaradi česarkoli. Kot v tisti znameniti pesmi Rado Amerikanac ide u vojnike. Nedvomno bodo tudi sedaj Američani ukrepali preventivno in okrepili zavezništvo neposredno na mejah Rusije, tisto na območju Kitajske krepijo z nenehnim vojaškim patroliranjem v Južnem kitajskem morju, kot da bi šlo za nek kalifornijski zaliv.

 

A se vprašajmo, ali baltske države res potrebujejo zaščito pred rusko-kitajsko navezo? Vse tri skupaj merijo 175.000 kvadratnih kilometrov, kar je 1 % ozemlja Ruske federacije, skupaj z ozemljem Kitajske pa celo le 0,5 %. Kaj bi Rusija in Kitajska s tem pridobili, razen treh zadolženih gospodarstev, ni jasno nikomur. Skupaj z ozemljem bi se Rusija okrepila z nekaj deset tisoč fanatiziranimi nacisti, ki namesto posedanja pred računalniki raje paradirajo po mestih, našemljeni v SS uniforme, pošiljajoč Rusom jasna sporočila, kako se jim bo godilo v prihodnje. Kaj bi Rusija sploh pridobila z okupacijo teh sovražnih ozemelj? Nenazadnje se je pred manj kot 10 leti stežka znebila Ukrajine z zastarelimi korumpiranimi elitami vred, krajo plina iz plinovodov in nenehnim kreditiranjem propadle infrastrukture ter tovarn. Še več, na vsak način želijo prepričati nekaj milijonov Rusov iz uporniških ukrajinskih regij, da je njihova prihodnost v Ukrajini. Če se torej Rusija brez problemov odreka lastnim ozemljem in prebivalstvu, ni videti razlogov, zakaj bi segala po sovražno nastrojenem tujem ozemlju. Nenazadnje je minilo dobro desetletje, odkar bi Rusija zlahka okupirala celotno Gruzijo, saj so se njene sile nahajale pred prestolnico, a tega niso storili, temveč so se omejili zgolj na omogočanje svobodnega bivanja upornima narodoma Osetijcev in Abhazijcev. Če bi Rusija imela nadaljnje imperativne namere, bi gotovo s pomočjo zavezniških Armencev zlahka prepolovila sosedni Azerbajdžan, zvrhano poln nafte in plina, na strateški legi, ter vzpostavila skoraj popoln svtovni nadzor nad trgi energentov.  Popolnoma izven razuma je verjeti, da bi v tem kontekstu napadala povsem odvečne ji baltske republike, ki se jih je komajda znebila.

 

 

 

 

Rusija je v zgodovinskem pogledu vsekakor invazivna sila, ki je premikala lastne meje v vseh smereh, pa tudi v prihodnosti ni izključiti podobnih ravnanj. Invazivnost je pač usoda velikih narodov in držav, brez izjeme. V zvezi Nato je združenih veliko takšnih narodov in držav. Omejimo se zgolj na Špance, Britance in Nemce, ki so zavili v črno Afriko in celotno Ameriko s poboji domorodcev, osvajanji njihovih avtohtonih ozemelj, zajemom sužnjev iz zahodne in osrednje Afrike ter potem združno z ZDA zavili v črno še preostanek sveta. Kaj vse so tekom zadnjega tisočletja počela germanska plemena in narod na ozemlju današnje Slovenije, tudi ni nikakršna skrivnost. V primerjavi z naštetimi so intervencije Kitajske in Rusije na tuja ozemlja otroška igra. Le v drugi svetovni vojni so Nemci med drugim prodrli v osrčje Rusije, pobili več kot 10 milijonov ljudi (vključno z Balti), Slovence razseljevali in trebili, lastni Lebensraum premikali globoko v slovenska ozemlja. Njihovi zavezniki Japonci so med drugim zaslužnjili Kitajsko in izvajali neslutene morije, saj so na širšem območju enega samega mesta pomorili pol milijona ljudi.

 

Da njihovi zanamci pri poseganju na tuja območja ne zaostajajo, kaže bežen pogled na opustošene pokrajine in države Bližnjega vzhoda in še kje, neposredna soseska Slovenije na Balkanu je zastrupljena z radioaktivnimi snovm ... Slovenija je torej gostila zvezo, ki je ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarno celotnemu človeštvu. V potrditev zapisanemu izjava Zaklin Nastic, poslanke stranke Levica (Die Linke) v nemškem Bundestagu, z dne 16.9.2019:

 

"Tekom 20 let so nemške vlade druga za drugo delovale v cilju razkosavanja Jugoslavije po etničnih linijah, kljub nasprotnim priporočilom EU in ZN. Toda Berlin je vztrajal pri početju. In ko so, po skoraj 30 letih nestabilnosti, Srbi in Kosovci blizu mirnega dogovora, ki vključuje razmejitev, nemška vlada razlaga, kako so časi preoblikovanja meja minili. Stališče je arogantno ter smešno."

 

Ter nevarno, bi pristavil. Ker se nemška mednarodna politika glede Balkana iz časov prve in druge svetovne vojne ne spreminja, bi se morali slovenski veljaki resno zamisliti nad usodo slovenskega naroda - nastanjenega v smeri poljubnih bodočih nemških vojaških penetracij. Kakorkoli Kitajska in Rusija s tem ne bosta imeli nikakršne povezave, ob takšnem razvoju stvari bosta evidentno nevtralni, kajti za Slovenijo in slovenski narod nimajo prav nikakršnega posebnega interesa. Prepustili so nas vplivni sferi Zahoda.

 

Naj strnem: pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno gledano prezentne, toda zgodovina ne šteje časa v letih, temveč stoletjih. Sloveniji ne bi škodilo nekaj več obzirne, nevtralne drže; če že ne iz načelnih razlogov, pa že zaradi same sebe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
28
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,260
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,672
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,502
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,673
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,370
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,433
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 728
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 731
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 679
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,997