Komentar

Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!

Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se globoko zarezale v umetniško zavest prejšnjega stoletja. Geste so postale pomembnejše od umetnin samih. V njih smo prepoznali avantgardne vektorje, ki so se prepletli v statično vzdržno konstrukcijo stilnega krova. Umetniki svojih gest niso zasnovali antagonistično proti okolju, ampak so z njim spletli dinamično ravnotežje.  Predvsem so skupaj z umetniškimi metodami oblikovali stilne -izme XX. stoletja, na katere se še danes referiramo. Komentiral bom dve takšni generalni gesti, ki pripadata različnim geografskih reliefom.

21.09.2019 22:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Anton Podbevšek   Novo mesto   Človek z bombami   avantgardizem   Kazimir Malevič   Sputnik   Suprematizem   Dmitri Dragun   Boris Grojs

Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču.

Prihodnje leto se bomo 15. septembra 2020 spominjali stote obletnice novomeške pomladi. Vodil jo je takrat dvaindvajsetletni pesnik Anton Podbevšek: oči strmeče / dvajsetega stoletja mrličev / so se začele zavedati hipnotizma mehanizma. Bil je edini upoštevnaja vreden sledilec milanskega mladinskega futurističnega gibanja na Slovenskem. Podbevšek je avtor pesniške zbirke Človek z bombami. Brez večjih težav je s svojima tovarišema Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem v provincialnem mestecu z lepim imenom Novo mesto izzval avantgardistično slavje in istočasno nelagodje. Novomeško umetniško pomlad bom kometiral prihodnji teden.

 

Ne morem se upreti samemu sebi: etimologija besede mesto izhaja / prva verzija: iz moiHto, tisto kar pripada zakoličenemu ozemlju, kar je lahko tvorba iz ide. moitHo - kol. Druga možna razlaga pa izhaja iz baze meitH, prebivališče. Seveda - mejstu - Novu mejstu!

 

V letu 2020 se bomo spominjali stoletnice izida temeljnega teksta novoveške umetnosti z naslovom Suprematizem. Kazimir Malevič ga je izoblikoval in objavil v Vitebsku 15. decembra leta 1920. S tekstom Suprematizem je sprožil optimalno projekcijo na horizont XXI. stoletja: Če je vsaka oblika izraz utilitaristične popolnosti, potem suprematistična oblika ni nič drugega kot znak dokončne utilitaristične moči konkretnega sveta prihodnosti. Tako se nam bo leta 2020 prikazal konkreten svet prihodnosti. Leta 2020 bo v Amsterdamu, v Stedeljik muzeju organizirana velika razstava, posvečena stoletnici izida teksta Suprematizem.

 

Za Kazimirja Maleviča je bilo pomembno le tisto, kar se bo šele iz njegove teorije ali njegove umetniške abstrakcije izoblikovalo v prihodnosti. Tako v njegovi radikalni gesti prepoznamo prelomna izhodišča kozmonavtskega realizma. V tekstu vidimo Malevičev prehod iz supra umetniških stanj v polje resničnosti: lahko bi rekli, da bo supramatističen stroj monoliten, brez omejitev. Njegovi vzvodi bodo izdelani iz vseh elementov, podobno kot zemeljska obla, ki vsebuje življenje v svoji popolnosti. Pri gradnji prvega umetnega satelita Sputnik je njegov konstruktor Sergej Pavlovič Koroljov intuitivno izrekel svojemu sodelavcu Mihailu Klavdeviču Tikhonaravovu enostavno misel: Naš umetni satelit naj bo krogla, podobna obliki Zemlje. Ko gledamo Malevičeve umetnine, prvič vstopamo v realno kozmifikacijo umetnosti. Gledamo pričetek nove civilizacijske etape, v njej prepoznamo kozmistično-kozmonavtsko naracijo.

 

Danes bom komentiral prvo izdajo Malevičevega kataloga UNOVIS, z naslovom Suprematizem, ki je bil opremljen s štiriintridesetimi slikami. Poglejmo v nujnost XXI. stoletja: umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje! Leta 2018, smo postgravitacijski umetniki izdali posebne vrste reprint z naslovom 1920-2020 / Moskva-Ljubljana. Reprint je imel neobičajno predzgodovino: Na naše simpozijsko povabilo ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča se je odzval tudi dr. Dmitri Konstantinovič Dragun. Ta je leta 1968, med tem ko je pripravljal svojo doktorsko disertacijo iz strojnih znanosti po spletu okoliščin dobil v roke v knjižnici V. I. Lenina Malevičev tekst z naslovom Suprematizem. Ker mu v knjižnici niso dovolili izposoje tiskovine na dom, jo je v čitalnici vestno prepisoval in jo doma pretipkaval. Tako je na koncu lastoročno izdelal deset zveščičev samizdata Malevičevega teksta, mi pa smo izdelali Dragunov reprint. Naj poudarim dejstvo, da je Dmitri Konstatinovič Dragun danes podpredsednik Ruske akademije kozmonavtike.

 

Prav zanima me, kako je Dimitri Dragun takrat razumel Malevičev stavek: Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemljskem površju. Malevič nadaljuje: Ekonomija je stolp, s katerega človek opazuje in proučuje pojave predmetnega sveta. Seveda, tudi zato prepoznamo Malevičevo zmagoslavje v brezpredmetnem svetu.

 

Tukaj nastopi prelom: umetnik proizvaja tisto, kar planetarne tehnologije ne zmorejo, transhistorične tranzite. Tudi zato so suprematisti popolnoma opustili individualizacijo človeškega obraza, tudi zato postgravitacijski umetniki informiramo svet s substitucijskimi znaki igralcev, znake pa smo vpeli v umetniški sistem: oblika jasno odraža dinamično stanje in kakor da kaže letalu pot v vesolje, vendar ne z uporabo motorja in nerodnih, obupno skonstruiranih strojev, marveč s harmnoničnim vključevanjem oblike v naravno delovanje, upoštevaje medsebojni magnetizem, da lahko potem novo obliko sestavljajo naravni elementi narvnih sil, obliko, ki zato ne bo terjala motorjev, kril, koles ali goriva.

 

Seveda izhodišče je vedno znova univerzalno; aktualen človeški obraz, ki zastopa posamično ali kolektivno smer gibanja. Umetniškega gibanja. Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču. Geste nove umetnosti in nove filozofije pa vzpostavljajo nov svetovni red. Umetnost je vedno radikalna redukcija. Pri tem pa paradoksalno dokazuje, da se meterialnosti in časa ne da na noben način izničiti. Ravno umetniški predmeti,dokazujejo obstoj materialnosti, stili pa čas.

 

Pomemben poudarek: na podoben način kot zapiše Bulgakov, da rokopisi ne gorijo, tako tudi Malevič dokazuje, da nobene slike ni mogoče stabilizirati v večnosti, istočasno pa da se je ne da niti uničiti. Osrednji pomen umetnosti vidimo v njenih energetskih vektorjih vplivanja, ki se prepletejo v stil! 

 

Po besedah Maleviča duhovniki in inženirji niso sposobni odpreti obzorja resnici, ker ne morejo opustiti svoje neverjetne težnje po popolnosti. Ne morejo se soočiti z lastno nepopolnostjo in neuspehom kot determiniranostjo. Umetniki z lahkoto sprejmemo, da nam čas vse pokrade. Že naslednja generacija pa nas odreši naše nepopolnosti s spominjanjem. Navkljub temu, da Malevič ne prisega na preteklost in prihodnost, ker meni, da so v vseh smereh posejane razvaline, prisega na umetniško generiranje. Tudi zato so pomembene stoletnice umetniškega spominjanja. Ni napredka, je samo razvoj!

 

Današnji komentar bom zaključil z besedami erudita Borisa Grojsa:

 

"Malevič nam pokaže, kaj pomeni biti umetnik revolucionar; pomeni neposreden vstop v univerzalen materialen pretok časa, ki uničuje vse začasne politične in estetske ureditve. Ponavadi cilj razumemo kot spremembo iz obstoječega slabega reda v nov dober red, revolucionarna umetnost pa opusti vse cilje in vstopi v neteološki, neskončnen proces, ki ga umetniki na noben način nočejo zaključiti s koncem."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.544
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.386
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.357
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.056
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.986
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.934
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.422
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.459
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.232
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.149