Komentar

Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!

Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se globoko zarezale v umetniško zavest prejšnjega stoletja. Geste so postale pomembnejše od umetnin samih. V njih smo prepoznali avantgardne vektorje, ki so se prepletli v statično vzdržno konstrukcijo stilnega krova. Umetniki svojih gest niso zasnovali antagonistično proti okolju, ampak so z njim spletli dinamično ravnotežje.  Predvsem so skupaj z umetniškimi metodami oblikovali stilne -izme XX. stoletja, na katere se še danes referiramo. Komentiral bom dve takšni generalni gesti, ki pripadata različnim geografskih reliefom.

21.09.2019 22:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Anton Podbevšek   Novo mesto   Človek z bombami   avantgardizem   Kazimir Malevič   Sputnik   Suprematizem   Dmitri Dragun   Boris Grojs

Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču.

Prihodnje leto se bomo 15. septembra 2020 spominjali stote obletnice novomeške pomladi. Vodil jo je takrat dvaindvajsetletni pesnik Anton Podbevšek: oči strmeče / dvajsetega stoletja mrličev / so se začele zavedati hipnotizma mehanizma. Bil je edini upoštevnaja vreden sledilec milanskega mladinskega futurističnega gibanja na Slovenskem. Podbevšek je avtor pesniške zbirke Človek z bombami. Brez večjih težav je s svojima tovarišema Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem v provincialnem mestecu z lepim imenom Novo mesto izzval avantgardistično slavje in istočasno nelagodje. Novomeško umetniško pomlad bom kometiral prihodnji teden.

 

Ne morem se upreti samemu sebi: etimologija besede mesto izhaja / prva verzija: iz moiHto, tisto kar pripada zakoličenemu ozemlju, kar je lahko tvorba iz ide. moitHo - kol. Druga možna razlaga pa izhaja iz baze meitH, prebivališče. Seveda - mejstu - Novu mejstu!

 

V letu 2020 se bomo spominjali stoletnice izida temeljnega teksta novoveške umetnosti z naslovom Suprematizem. Kazimir Malevič ga je izoblikoval in objavil v Vitebsku 15. decembra leta 1920. S tekstom Suprematizem je sprožil optimalno projekcijo na horizont XXI. stoletja: Če je vsaka oblika izraz utilitaristične popolnosti, potem suprematistična oblika ni nič drugega kot znak dokončne utilitaristične moči konkretnega sveta prihodnosti. Tako se nam bo leta 2020 prikazal konkreten svet prihodnosti. Leta 2020 bo v Amsterdamu, v Stedeljik muzeju organizirana velika razstava, posvečena stoletnici izida teksta Suprematizem.

 

Za Kazimirja Maleviča je bilo pomembno le tisto, kar se bo šele iz njegove teorije ali njegove umetniške abstrakcije izoblikovalo v prihodnosti. Tako v njegovi radikalni gesti prepoznamo prelomna izhodišča kozmonavtskega realizma. V tekstu vidimo Malevičev prehod iz supra umetniških stanj v polje resničnosti: lahko bi rekli, da bo supramatističen stroj monoliten, brez omejitev. Njegovi vzvodi bodo izdelani iz vseh elementov, podobno kot zemeljska obla, ki vsebuje življenje v svoji popolnosti. Pri gradnji prvega umetnega satelita Sputnik je njegov konstruktor Sergej Pavlovič Koroljov intuitivno izrekel svojemu sodelavcu Mihailu Klavdeviču Tikhonaravovu enostavno misel: Naš umetni satelit naj bo krogla, podobna obliki Zemlje. Ko gledamo Malevičeve umetnine, prvič vstopamo v realno kozmifikacijo umetnosti. Gledamo pričetek nove civilizacijske etape, v njej prepoznamo kozmistično-kozmonavtsko naracijo.

 

Danes bom komentiral prvo izdajo Malevičevega kataloga UNOVIS, z naslovom Suprematizem, ki je bil opremljen s štiriintridesetimi slikami. Poglejmo v nujnost XXI. stoletja: umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje! Leta 2018, smo postgravitacijski umetniki izdali posebne vrste reprint z naslovom 1920-2020 / Moskva-Ljubljana. Reprint je imel neobičajno predzgodovino: Na naše simpozijsko povabilo ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča se je odzval tudi dr. Dmitri Konstantinovič Dragun. Ta je leta 1968, med tem ko je pripravljal svojo doktorsko disertacijo iz strojnih znanosti po spletu okoliščin dobil v roke v knjižnici V. I. Lenina Malevičev tekst z naslovom Suprematizem. Ker mu v knjižnici niso dovolili izposoje tiskovine na dom, jo je v čitalnici vestno prepisoval in jo doma pretipkaval. Tako je na koncu lastoročno izdelal deset zveščičev samizdata Malevičevega teksta, mi pa smo izdelali Dragunov reprint. Naj poudarim dejstvo, da je Dmitri Konstatinovič Dragun danes podpredsednik Ruske akademije kozmonavtike.

 

Prav zanima me, kako je Dimitri Dragun takrat razumel Malevičev stavek: Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemljskem površju. Malevič nadaljuje: Ekonomija je stolp, s katerega človek opazuje in proučuje pojave predmetnega sveta. Seveda, tudi zato prepoznamo Malevičevo zmagoslavje v brezpredmetnem svetu.

 

Tukaj nastopi prelom: umetnik proizvaja tisto, kar planetarne tehnologije ne zmorejo, transhistorične tranzite. Tudi zato so suprematisti popolnoma opustili individualizacijo človeškega obraza, tudi zato postgravitacijski umetniki informiramo svet s substitucijskimi znaki igralcev, znake pa smo vpeli v umetniški sistem: oblika jasno odraža dinamično stanje in kakor da kaže letalu pot v vesolje, vendar ne z uporabo motorja in nerodnih, obupno skonstruiranih strojev, marveč s harmnoničnim vključevanjem oblike v naravno delovanje, upoštevaje medsebojni magnetizem, da lahko potem novo obliko sestavljajo naravni elementi narvnih sil, obliko, ki zato ne bo terjala motorjev, kril, koles ali goriva.

 

Seveda izhodišče je vedno znova univerzalno; aktualen človeški obraz, ki zastopa posamično ali kolektivno smer gibanja. Umetniškega gibanja. Vedno znova me razžalosti, ko javnost misli, da umetniki proizvajamo odvečne, nepraktične predmete. Redko ali pa skoraj nikoli ne pomislijo, da naši predmeti lahko preživijo tisočletja, praktični izdelki človeštva pa hitro izginejo, takoj po uporabi se znajdejo na smetišču. Geste nove umetnosti in nove filozofije pa vzpostavljajo nov svetovni red. Umetnost je vedno radikalna redukcija. Pri tem pa paradoksalno dokazuje, da se meterialnosti in časa ne da na noben način izničiti. Ravno umetniški predmeti,dokazujejo obstoj materialnosti, stili pa čas.

 

Pomemben poudarek: na podoben način kot zapiše Bulgakov, da rokopisi ne gorijo, tako tudi Malevič dokazuje, da nobene slike ni mogoče stabilizirati v večnosti, istočasno pa da se je ne da niti uničiti. Osrednji pomen umetnosti vidimo v njenih energetskih vektorjih vplivanja, ki se prepletejo v stil! 

 

Po besedah Maleviča duhovniki in inženirji niso sposobni odpreti obzorja resnici, ker ne morejo opustiti svoje neverjetne težnje po popolnosti. Ne morejo se soočiti z lastno nepopolnostjo in neuspehom kot determiniranostjo. Umetniki z lahkoto sprejmemo, da nam čas vse pokrade. Že naslednja generacija pa nas odreši naše nepopolnosti s spominjanjem. Navkljub temu, da Malevič ne prisega na preteklost in prihodnost, ker meni, da so v vseh smereh posejane razvaline, prisega na umetniško generiranje. Tudi zato so pomembene stoletnice umetniškega spominjanja. Ni napredka, je samo razvoj!

 

Današnji komentar bom zaključil z besedami erudita Borisa Grojsa:

 

"Malevič nam pokaže, kaj pomeni biti umetnik revolucionar; pomeni neposreden vstop v univerzalen materialen pretok časa, ki uničuje vse začasne politične in estetske ureditve. Ponavadi cilj razumemo kot spremembo iz obstoječega slabega reda v nov dober red, revolucionarna umetnost pa opusti vse cilje in vstopi v neteološki, neskončnen proces, ki ga umetniki na noben način nočejo zaključiti s koncem."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
1
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
28
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,265
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,674
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,506
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,680
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,375
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,438
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 742
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 732
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 682
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,002