Komentar

70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu

1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska in maoistični "dolgi pohod" na oblast se je končal. Ob obletnici bo v Pekingu - simbolično prav na znamenitem trgu Tiananmen - ogromna vojaška parada, takšna, kakršne Kitajska še ni videla. Več kot 15.000 vojakov, 580 kosov orožja in 160 letal bo sodelovalo, vse skupaj pa bo ob najvišjem kitajskem vodstvu spremljalo tudi 188 vojaških atašejev iz 97 držav. Ljudska republika Kitajska torej napenja mišice in se poskuša pokazati kot velesila. Kaj to pomeni in ali je LRK dejansko že postala resen tekmec Združenim državam, pa je vprašanje, ki se ga je posebej za naš portal lotil naš mednarodni analitik Shane Quinn.

30.09.2019 22:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Kitajska   Azija   komunizem   Združene države   Peking   Xi Jinping   Donald Trump   Washington   ekonomija   vojska   Tajvan

Pekinški izziv Washingtonu je bolj finančno in industrijsko kot vojaško vprašanje.

Za Ameriko je bil vedno nedosegljiv izziv, da bi obdržala nedosegljivo moč, v kateri je uživala leta 1945, ko je nadzorovala oba konca sveta in imela zelo močno gospodarstvo. Ob koncu II. svetovne vojne so konkurenti Združenih držav ležali v ruševinah, vključno z ZSSR, ki so jo nacisti skoraj uničili. Gospodarstvo Velike Britanije je bilo zdesetkano, njena vloga velike imperialne sile se je že zdavnaj končala. Leta 1945 je Amerika obvladovala približno polovico svetovnega bogastva, dokler ni 1949. prišlo do nepričakovanega udarca – "izgube Kitajske", četrte največje države na svetu, ko so komunistične sile prevzele oblast v Pekingu. S tem se je začelo postopno upadanje ameriške moči. Jugovzhodna Azija je grozila, da bo ušla nadzoru Washingtona, kar je pripeljalo do vojne v Vietnamu in ostalih intervencij pod ameriškim vodstvom, kot je bila v s surovinami bogati Indoneziji. Do leta 1970 se je ameriški delež svetovnega bogastva zmanjšal na okoli 25 %, saj je svetovno gospodarstvo postalo "tripolarno", razdeljeno med bogate države zahodne Evrope in Japonsko. Po začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je ameriški finančni padec v glavnem stabiliziral in danes ameriški delež v svetovnem bogastvu še vedno obsega več kot 20 %. Največji izziv ameriški hegemoniji je zdaj brez dvoma Kitajska, država, ki se je hitro dvignila in presenetila nič hudega sluteči Zahod. Veliki kitajski finančni projekti, kot sta Pobuda pasu in ceste (Belt and Road Initiative – BRI) in Šanghajska organizacija za sodelovanje (Belt and Road Initiative – SCO), so pretnja ameriškemu in evropskemu finančnemu redu.

 

Kitajska je zelo stara država z večtisočletno bogato in obširno zgodovino in se ne pusti zlahka ustrahovati. Ko Amerika odločno pritisne na Evropo ali Izrael, se ji njihovi voditelji običajno uklonijo; toda Kitajska ponavadi ne upošteva ameriških želja in to je moteče za tiste v Washingtonu. V nasprotju z Ameriko ima Kitajska znatne probleme znotraj svojih meja zaradi političnih in družbenih nemirov v severozahodnem delu države; podobno je tudi v Hong Kongu, ki je pomembno trgovinsko središče s trgovskimi povezavami z Zahodom. Kitajska je že desetletja v dilemi glede odnosa do otoka Tajvan, ki leži nekaj več kot 700 kilometrov vzhodno od Hong Konga. Letošnjega januarja je kitajski predsednik Xi Jinping izjavil, da se Tajvan "mora in se bo" ponovno združil s Kitajsko in da bo "neodvisnost prinesla samo težave". Vendar bi te težnje lahko pripeljale do oboroženega spopada z ZDA, ki si ga nihče ne želi.

 

 

Xi Jinping pregleduje častni postroj mornarice, ki jo Kitajska zadnja leta pospešeno krepi.

 

 

Ameriške vlade so dolgo vzdrževale tesen odnos s tajvanskimi, administracija Donalda Trumpa skuša povečati sodelovanje s Tajpejem, tajvanskim glavnim mestom. Letos vojne ladje ZDA vse pogosteje plujejo skozi strateško pomembno Tajvansko ožino, ozek vodni preliv, ki loči jugovzhodno Kitajsko od tajvanske obale. Peking je izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi take politike, ki je demonstracija ameriške vojaške moči. Ameriška vlada je nedavno odobrila prodajo orožja Tajvanu, med njimi tudi več deset lovcev F-16, vrednih osem milijard dolarjev. Zahodni mediji poročajo o "naraščajočem kitajskem napenjanju vojaških mišic" v Južnem kitajskem morju, medtem ko Združene države zagovarjajo "svobodno plovbo pomorskih patrulj" po vzhodni polobli.

 

Seveda kitajske vojne ladje ne plujejo po Karibih ali blizu kalifornijske obale, kar razkriva precej večjo ameriško strateško premoč. Posledica teh pomorskih patrulj ob obali celinske Kitajske in v Južnem kitajskem morju je naraščanje napetosti med dvema največjima državama na planetu. Amerika in Kitajska imata jedrsko orožje ter napredne oborožitvene sisteme. 

 

Od Mao Cetungove smrti leta 1976 se je Kitajska obrnila k bolj kapitalističnemu gospodarstvu. Na žalost sta v preteklih štirih desetletjih kitajski sodobni zdravstveni in izobraževalni sistem precej nazadovala. Danes je umrljivost na Kitajskem večja kot takrat, ko je bil na čelu Mao. Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja se je kitajski šolski sistem večinoma decentraliziral in privatiziral; to ga je oddaljilo od vladnega nadzora in financiranja interesnih skupin – kar je posledica pobud za plačevanje šolnin v kitajskem izobraževanju, ki je najbolj prizadelo revnejše družine. Nadaljnji dokaz kitajskega drsenja proti kapitalizmu je povezan z večanjem dohodkovne neenakosti, ki se bliža ameriški. Previdne ocene razkrivajo, da se je raven kitajskega zasebnega premoženja med letoma 1978 in 2015 dvignila za štirikrat – v letih po Maovi smrti je poletela od 115 % na 478 %, medtem ko je delež državne lastnine v enakem obdobju padel z okoli 70 % na 30 %.

 

Poleg tega se je raven nacionalnega dohodka med zgornjimi 10 % kitajske družbe dvignila s 27 % leta 1978 na 41 % v letu 2015, medtem ko se je v enakem obdobju skupni dohodek spodnjih 50 % zaslužkov znižal s 27 % na 15 %. Številke, ki se nanašajo na indeks človekovega razvoja (Human Development Index – HDI) so tudi zgovorne, saj gre za statistično primerjavo, ki upošteva pričakovano življenjsko dobo, stopnjo pismenosti, stopnjo izobrazbe, življenjsko raven, življenjski standard itd. Leta 2017 je bil kitajski HDI na 86. mestu, samo dve mesti pred od vojne prizadeto Ukrajino. Amerika je na 13. mestu, Slovenija zaseda 25. mesto, Rusija je 49. in Indija na 130. mestu.

 

 

 

 

V celoti Združene države ostajajo najbogatejša država na planetu. Nobena druga si ne more privoščiti, da bi vsako leto porabila stotine milijard dolarjev za svoje oborožene sile. Ameriško 13. mesto na zgornjem indeksu je odsev naraščajočega prepada med bogatimi in revnimi. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je bogastvo kopičilo v zgornjem enem odstotku ameriške družbe, ki vključuje elito, katera zdaj v veliki meri diktira vladno strategijo. Okoli 70 % ameriške populacije je v zadnjih štiridesetih letih ostalo brez določenih pravic, nekateri tudi brez volilne pravice, s čimer so praktično izključeni iz sodelovanja pri političnem odločanju.

 

Stopnja dohodka pri večini ameriškega prebivalstva stagnira, zdravstveni in izobraževalni sistem se slabšata. V Ameriki stopnja umrljivosti med mladimi in ljudmi srednjih let narašča, kar je v razvitem svetu skoraj neznan pojav. Za ameriško družbo so škodljiva tudi off-shore podjetja, ker se urbana infrastruktura sesuva. Mesta, kot sta Detroit in Pittsburgh, ki so bila nekoč komercialna središča, danes povezujejo s t.i. pasom rje (Rust Belt). Kitajski delež nacionalnega bogastva na prebivalca se je dejansko postopoma manjšal od leta 1970 do danes, medtem ko BDP zelo narašča in prikriva probleme. Večina kitajskega premoženja je zbranega v žepih manjšine. Na Kitajskem je danes več sto tisoč milijonarjev in število še narašča, medtem ko brezdomci postajajo vedno bolj pereče vprašanje.

 

Amerika ima precej večjo vojsko v primerjavi s Kitajsko, ne v številu vojakov, temveč v odnosu na njen celotni aparat, ki obsega tako drage vojne ladje in podmornice kot rakete in drone. Leta 2018 je Washington porabil vsaj trikrat več za vojsko kot Peking. V zadnjih letih je Pentagon prestavil okoli dve tretjini svojih oboroženih sil v azijsko-pacifiška območja. Eden ključnih elementov ameriške zunanje politike zadeva njene oborožene zmogljivosti. To smo opazili na sedemdesetletnici obstoja NATO pakta, ki so ga ustanovili na osnovi "blokade Rusije". Ko je ZSSR v začetku 1990-tih razpadla, se je NATO najprej razširil proti vzhodu in posrkal ponovno združeno Nemčijo. Članstvo v NATO se je po letu 1999 s sprejetjem Estonije in Latvije, ki mejita na Rusijo, skoraj podvojilo, medtem ko bo Severna Makedonija kmalu postala 30. članica zveze. Kljub zunanji podobi NATO izgublja svoje bistvo, ker Washington postaja nekoliko nezainteresiran za to organizacijo. Predsednik Trump je šel celo tako daleč, da je NATO označil za zastarelega. Trump je, tako kot njegovi predhodniki v tem stoletju, večinoma osredotočen na Kitajsko. 

 

Administracija Georgea W. Busha je izrazila bojazen pred naraščajočim kitajskim vplivom, toda resnični zasuk Washingtona v odnosu do Kitajske lahko zasledimo že pri Baracku Obami. Kajti Obama je bil tisti, ki je novembra 2011 označil Azijo kot "ključno" ameriško osišče.

 

 

***

 

Pekinški izziv Washingtonu je bolj finančno in industrijsko kot vojaško vprašanje. Šanghajska organizacija za sodelovanje, ki jo imenujejo tudi "vzhodna zveza", je politično in gospodarsko združenje pod kitajskim vodstvom, njene članice so tudi velike sile kot Rusija, Indija in Pakistan, ki so za povrh države z jedrskim orožjem. Azijska infrastrukturna investicijska banka (The Asian Infrastructure Investment Bank – AIIB), ustanovljena leta 2015 s sedežem v Pekingu, je multilateralna ustanova pod vodstvom Kitajske, ki je pritegnila desetine držav, tudi dolgoletne ameriške zaveznike Nemčijo, Francijo, Britanijo, Saudsko Arabijo, Avstralijo in Južno Korejo. Pomemben razvoj v mednarodnih zadevah je sposobnost Pekinga, da – v zaprepadenost ameriških političnih voditeljev –, privablja Ameriki naklonjene države. To je odraz kitajske elitne finančne zmožnosti, ki izziva povojne organizacije, kot sta MDS in Svetovna banka. Poleg tega je tu še Pobuda pasu in ceste, kitajsko zasnovan infrastrukturni program, ki vključuje investicije v več kot 150 državah in se razprostira na tisoče kilometrov po Evraziji. Vsi ti razvojni projekti čedalje bolj skrbijo Američane.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
5
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.357
02/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.611
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.455
04/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.155
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.958
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.190
07/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.092
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.121
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.085
10/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.873