Komentar

Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020

Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ekspresionističnega izjavljanja. Dve leti po koncu vladanja vojaške drhali, ko se je svet navkljub vsemu za nekaj hipov umiril, so se mladi umetniki s podoporo starejših postavili v bran etičnim vrednotam z živo mislijo, da ne bodo uniformiranci nikoli več orali po človeškem dostojanstvu. Dvajset let kasneje so mnogi od teh mladeničev s fotografije morali ponovno stopiti na barikade človeškega.

28.09.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Novo mesto   novomeška pomlad   Anton Podbevšek   1920   Marij Kogoj   Božidar Jakac   Josip Vidmar   Janez Vrečko

Novo mesto je sicer zelo majhno mesto, a je bilo po duhu na začetku XX. stoletja vsaj za nekaj dni velemesto.

Tema, motiv in vsebina mojega komentarja je pomembna koordinata v zgodovinskem sosledju zavzemanja za popolno emancipacijo umetnosti. Ta se je skozi dolgotrajen in največkrat mučen proces ločila od religij in ideologij od njihovih ikonografij in obrednosti. Novomeška pomlad (1920) je umetniška in kulturna slovesnost, ki sto let po tistem, ko se je zgodila, še vedno izraža svojo emancipatorno energijo tako od kapiteljskih cerkva kot do državnih lakajev. Ker se je odvijala kmalu po prvi svetovni vojni, je bilo več kot razumljivo, da je bilo v njej naseljeno hotenje, da se morija, kakršno so umetniki tudi sami doživljali, nikoli več ne ponovi. Sprejemanje pacifističnega mišljenja mladih novomeških umetnikov je bilo brez zadržkov podprto tudi s strani starejših uveljavljenih umetnikov. Novomeška poteza je bila daleč od moralistične mirovniške lepljivosti: ampak le kaj bi sredi vojne s človeško zaljubljeno občutljivostjo? Bila je manifestacija večjega števila umetnikov. Naštel jih bom po vrsti, po znameniti fotografiji I. pokrajinske razstave. V prvi vrsti od leve proti desni je napol stal Marij Kogoj. Od leve proti desni pa so sedeli: Josip Vidmar, Božidar Jakac, Fran Tratnik, Anton Podbevšek, Miran Jarc, Karel Dernovšek, Marjan Mušič. V drugi vrsti pa so stali od leve proti desni: Emil Pureber, Leon Štukelj, Karl Pleiweis, Stanko Schweiger, Fric Gebauer, Viktor Schweiger, Karel Berborič, Lojze Mušič, Edo Skalicky, poleg njih so bili prisotni med umetniško mladino še Anton Puc, Edvin Šerko in Ivan Čargo. Mladi umetniki in intelektualci so od sveta brezkompromisno zahtevali vzpostavitev nove duhovne navpičnice. Ta naj bi bila globoka in odgovorna misel izhajajoča iz evropskega humanističnega bitja. Ves tedanji evropski dinamizem je izhajal iz samorefleksije in refleksije mladinske kulture. Povejmo še enkrat: ves svet, ampak čisto ves svet je po generalskih okrutnostih izhajal iz pozicije "naj se ne ponovi!".

 

Ni intezivnejšega dogodka na svetu od predstavitve novega umetniškega gibanja. To vam sicer zelo težko dokažem, ker sem prepričan, da niste imeli priložnosti doživeti tovrstnega dogodka. Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ekspresionističnega izjavljanja. Dve leti po koncu vladanja vojaške drhali, ko se je svet navkljub vsemu za nekaj hipov umiril, so se mladi umetniki s podoporo starejših postavili v bran etičnim vrednotam z živo mislijo, da ne bodo uniformiranci nikoli več orali po človeškem dostojanstvu. Dvajset let kasneje so mnogi od teh mladeničev s fotografije morali ponovno stopiti na barikade človeškega. 

 

Umetniško dogajanje so organizirali v Klubu dolenjskih visokošolcev, na ves glas so zahtevali, da nova država s pomočjo umetnosti kultivira svojo neobčutljivost. Zahtevali so, da se iz življenja izključi barbarizem in da se uvede na vse ravni življenja - umetnost. Da postane umetnost - pozor! ne kultura - osrednja strojnica modernega življenja, da postane umetnost duhovni nosilec nove svetovne skupnosti. To je bil zagotovo prvi zametek avantgardne umetnosti na slovenskem. Nedologo za tem se je ideja Novomeške pomladi in umetniške revije Trije labodi prek mladega Josipa Vidmarja preoblikovala v idejo slovenskih Aten.

 

Z besedami Antona Podbevška: Želim si, da zaživi titanizem v naši umetnosti! Izgovorjeno s poetskim inventarjem ekspresionizma: spregovorili bomo s svojim kozmičnim nagovorom tistemu, ki še nima obraza. Pomembno je ozavestiti njihovo težnjo, da so se zavzemali za filozofsko motivirane vsebine z namenom, da se te vpletejo v živo tkivo narodove skupnosti.

 

Zahtevali so, da vstopi v življenje fluid, ne pa zatohla pasatistična religija. Mladim duhovnim prevratnikom je bil od pretekle umetniške generacije nadvse blizu slikar in kulturni buditelj Rihard Jakopič. Zato so ga povabili kot častnega gosta na slavje novega časa. Rihard Jakopič se je s svojo prislovično prijaznostjo seveda odzval povabilu. Poleg njega je na novomeških dnevih nastopil kot gost teoretik Josip Vidmar. Na slavje ga je povabil slikar Božidar Jakac po tistem, ko sta se seznanila v Pragi. (vir: Podoba novomeške pomladi, Milček Komelj).

 

Na manifestaciji so javno brali Charlesa Darwina, Karla Marxa, Hegla in Ivana Cankarja. Neplačan oglas: sposodite si v najbližji javni knjižnici roman Mirana Jarca z naslovom Novo mesto, ker menim, da je v knjigarni ne boste našli. To je roman, ki tematizira Novomeško pomlad. Konec oglasa!

 

Za tiste, ki pa nimate časa prebrati knjige objavljam kratek, a poveden odstavek:

 

Pa veš kaj je godba? Godba ritmičnih valov: misli, zvokov in podob, vsega. Naj zna kdo še tako lepo povedati svoja čustva, ta je zame samo senzitiven epigon. Pravi pesnik je božanski stvarnik in kozmični anarhist. Kakor dinamo je, ki pošilja toke miljonov voltov skozi človeško duševnost, da jo izrabi, izmuči in preoblikuje. Pesnik bodočnosti ni zasanjan romantik, temveč mora plesati kot akrobat na žici človeške misli, razpete med rojstvo in smrtjo, in smejati se v globino miljonom gledalcev.

 

 

Duhovni vodja manifestacije je bil pesnik-eksploziv Anton Podbevšek. Dr. Janez Vrečko je v katalogu slovenske avantgarde Tank zapisal, da je Podbevšek že kot gimnazijec v šoli pred poukom sošolcem recitiral svojo poezijo. Navduševal jih je za vse moderno in prevratno: Stoječ na gimanzijski klopi sredi razreda v zanj značilnem slogu je govoril sošolcem o veliki evropski umetnosti in o tem, da je tudi Novo mesto lahko enakovreden del tega velikega svetovnega dogajanja.

 

Neverjetno čudežno bo takrat, ko se bo Novo mesto v bodočnosti odločilo in prijavilo ter tudi dobilo nominacijo za organizacijo Evropske prestolnice kulture (EPK). Takrat bodo besede Antona Podbevška bolj vredne od vseh občutjivih verzov vseh pesnikov sentimenta.

 

 

***

 

Dogodek, ki je šele retroaktivno dobil ime Novomeška pomlad, je bil prvi v državi SHS, ki si je izboril popolno umetniško avtonomijo. V zgodovini umetnosti bo ostal pomemben zaradi avantgardistične geste, ki je postala vsaj tako legitimna kot umetnina sama, če ne še bolj. 

 

Osrednji dogodki novomeških dnevov so bili: razstava ter literani in glasbeni recital. V podobnem zaporedju so jih istega leta ponovili: razstavo v Jakopičevem paviljonu, Kogojev koncert v ljubljanski Unionski dvorani, v Dramskem gledališču pa recitacijski večer z naslovom Človek z bombami. Dve leti kasneje, leta 1922, je Podbevšek zapisal v svoji umetniški reviji Rdeči pilot:

 

Ako je obdeloval spreten kipar svoj marmor, je poizkušal, da mu vdahne duh in temperament mesta. Vse njegove strasti, vse njegove slavne tradicije so morale oživeti v njegovem delu. Danes ni mesto več celota, nobene idejne skupine ni več. Mesto je le skup interesov slučajno znesenih ljudi, ki nimajo skupnih intersov, razen interesa, da se obogate na stroške velike mase. Domovina ni več ... 

 

Tako kot je dr. Janez Vrečko o Antonu Podbevšku zapisal, da se je uprl nacionalni porabi literature v ideološke namene, želim, da na podoben način izzveni tudi moj komenatar. Novomeška pomlad je bila navkljub istorodni in istospolni zasedbi umetnikov zaradi tem, motivov in vsebin nadnacionalni dogodek. Zato želim, da bi vse umetnine: od Jarčevega romana Novo mesto, do človeka z bombami, pa do glasbe Marija Kogoja, vse do njujorških barvnih filmov Božidarja Jakca postale del kulturnega spomina vseh mest in velemest sveta. Novo mesto je sicer zelo majhno mesto, a je bilo po duhu na začetku XX. stoletja vsaj za nekaj dni velemesto. Vsa naša Nova mesta bi morala postati z besedami novomeških pomladnikov naše ekstaze skulptura!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,442
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,989
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,908
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,147
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,491
07/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,580
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,021
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,207
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 995