Komentar

Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020

Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ekspresionističnega izjavljanja. Dve leti po koncu vladanja vojaške drhali, ko se je svet navkljub vsemu za nekaj hipov umiril, so se mladi umetniki s podoporo starejših postavili v bran etičnim vrednotam z živo mislijo, da ne bodo uniformiranci nikoli več orali po človeškem dostojanstvu. Dvajset let kasneje so mnogi od teh mladeničev s fotografije morali ponovno stopiti na barikade človeškega.

28.09.2019 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Novo mesto   novomeška pomlad   Anton Podbevšek   1920   Marij Kogoj   Božidar Jakac   Josip Vidmar   Janez Vrečko

Novo mesto je sicer zelo majhno mesto, a je bilo po duhu na začetku XX. stoletja vsaj za nekaj dni velemesto.

Tema, motiv in vsebina mojega komentarja je pomembna koordinata v zgodovinskem sosledju zavzemanja za popolno emancipacijo umetnosti. Ta se je skozi dolgotrajen in največkrat mučen proces ločila od religij in ideologij od njihovih ikonografij in obrednosti. Novomeška pomlad (1920) je umetniška in kulturna slovesnost, ki sto let po tistem, ko se je zgodila, še vedno izraža svojo emancipatorno energijo tako od kapiteljskih cerkva kot do državnih lakajev. Ker se je odvijala kmalu po prvi svetovni vojni, je bilo več kot razumljivo, da je bilo v njej naseljeno hotenje, da se morija, kakršno so umetniki tudi sami doživljali, nikoli več ne ponovi. Sprejemanje pacifističnega mišljenja mladih novomeških umetnikov je bilo brez zadržkov podprto tudi s strani starejših uveljavljenih umetnikov. Novomeška poteza je bila daleč od moralistične mirovniške lepljivosti: ampak le kaj bi sredi vojne s človeško zaljubljeno občutljivostjo? Bila je manifestacija večjega števila umetnikov. Naštel jih bom po vrsti, po znameniti fotografiji I. pokrajinske razstave. V prvi vrsti od leve proti desni je napol stal Marij Kogoj. Od leve proti desni pa so sedeli: Josip Vidmar, Božidar Jakac, Fran Tratnik, Anton Podbevšek, Miran Jarc, Karel Dernovšek, Marjan Mušič. V drugi vrsti pa so stali od leve proti desni: Emil Pureber, Leon Štukelj, Karl Pleiweis, Stanko Schweiger, Fric Gebauer, Viktor Schweiger, Karel Berborič, Lojze Mušič, Edo Skalicky, poleg njih so bili prisotni med umetniško mladino še Anton Puc, Edvin Šerko in Ivan Čargo. Mladi umetniki in intelektualci so od sveta brezkompromisno zahtevali vzpostavitev nove duhovne navpičnice. Ta naj bi bila globoka in odgovorna misel izhajajoča iz evropskega humanističnega bitja. Ves tedanji evropski dinamizem je izhajal iz samorefleksije in refleksije mladinske kulture. Povejmo še enkrat: ves svet, ampak čisto ves svet je po generalskih okrutnostih izhajal iz pozicije "naj se ne ponovi!".

 

Ni intezivnejšega dogodka na svetu od predstavitve novega umetniškega gibanja. To vam sicer zelo težko dokažem, ker sem prepričan, da niste imeli priložnosti doživeti tovrstnega dogodka. Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ekspresionističnega izjavljanja. Dve leti po koncu vladanja vojaške drhali, ko se je svet navkljub vsemu za nekaj hipov umiril, so se mladi umetniki s podoporo starejših postavili v bran etičnim vrednotam z živo mislijo, da ne bodo uniformiranci nikoli več orali po človeškem dostojanstvu. Dvajset let kasneje so mnogi od teh mladeničev s fotografije morali ponovno stopiti na barikade človeškega. 

 

Umetniško dogajanje so organizirali v Klubu dolenjskih visokošolcev, na ves glas so zahtevali, da nova država s pomočjo umetnosti kultivira svojo neobčutljivost. Zahtevali so, da se iz življenja izključi barbarizem in da se uvede na vse ravni življenja - umetnost. Da postane umetnost - pozor! ne kultura - osrednja strojnica modernega življenja, da postane umetnost duhovni nosilec nove svetovne skupnosti. To je bil zagotovo prvi zametek avantgardne umetnosti na slovenskem. Nedologo za tem se je ideja Novomeške pomladi in umetniške revije Trije labodi prek mladega Josipa Vidmarja preoblikovala v idejo slovenskih Aten.

 

Z besedami Antona Podbevška: Želim si, da zaživi titanizem v naši umetnosti! Izgovorjeno s poetskim inventarjem ekspresionizma: spregovorili bomo s svojim kozmičnim nagovorom tistemu, ki še nima obraza. Pomembno je ozavestiti njihovo težnjo, da so se zavzemali za filozofsko motivirane vsebine z namenom, da se te vpletejo v živo tkivo narodove skupnosti.

 

Zahtevali so, da vstopi v življenje fluid, ne pa zatohla pasatistična religija. Mladim duhovnim prevratnikom je bil od pretekle umetniške generacije nadvse blizu slikar in kulturni buditelj Rihard Jakopič. Zato so ga povabili kot častnega gosta na slavje novega časa. Rihard Jakopič se je s svojo prislovično prijaznostjo seveda odzval povabilu. Poleg njega je na novomeških dnevih nastopil kot gost teoretik Josip Vidmar. Na slavje ga je povabil slikar Božidar Jakac po tistem, ko sta se seznanila v Pragi. (vir: Podoba novomeške pomladi, Milček Komelj).

 

Na manifestaciji so javno brali Charlesa Darwina, Karla Marxa, Hegla in Ivana Cankarja. Neplačan oglas: sposodite si v najbližji javni knjižnici roman Mirana Jarca z naslovom Novo mesto, ker menim, da je v knjigarni ne boste našli. To je roman, ki tematizira Novomeško pomlad. Konec oglasa!

 

Za tiste, ki pa nimate časa prebrati knjige objavljam kratek, a poveden odstavek:

 

Pa veš kaj je godba? Godba ritmičnih valov: misli, zvokov in podob, vsega. Naj zna kdo še tako lepo povedati svoja čustva, ta je zame samo senzitiven epigon. Pravi pesnik je božanski stvarnik in kozmični anarhist. Kakor dinamo je, ki pošilja toke miljonov voltov skozi človeško duševnost, da jo izrabi, izmuči in preoblikuje. Pesnik bodočnosti ni zasanjan romantik, temveč mora plesati kot akrobat na žici človeške misli, razpete med rojstvo in smrtjo, in smejati se v globino miljonom gledalcev.

 

 

Duhovni vodja manifestacije je bil pesnik-eksploziv Anton Podbevšek. Dr. Janez Vrečko je v katalogu slovenske avantgarde Tank zapisal, da je Podbevšek že kot gimnazijec v šoli pred poukom sošolcem recitiral svojo poezijo. Navduševal jih je za vse moderno in prevratno: Stoječ na gimanzijski klopi sredi razreda v zanj značilnem slogu je govoril sošolcem o veliki evropski umetnosti in o tem, da je tudi Novo mesto lahko enakovreden del tega velikega svetovnega dogajanja.

 

Neverjetno čudežno bo takrat, ko se bo Novo mesto v bodočnosti odločilo in prijavilo ter tudi dobilo nominacijo za organizacijo Evropske prestolnice kulture (EPK). Takrat bodo besede Antona Podbevška bolj vredne od vseh občutjivih verzov vseh pesnikov sentimenta.

 

 

***

 

Dogodek, ki je šele retroaktivno dobil ime Novomeška pomlad, je bil prvi v državi SHS, ki si je izboril popolno umetniško avtonomijo. V zgodovini umetnosti bo ostal pomemben zaradi avantgardistične geste, ki je postala vsaj tako legitimna kot umetnina sama, če ne še bolj. 

 

Osrednji dogodki novomeških dnevov so bili: razstava ter literani in glasbeni recital. V podobnem zaporedju so jih istega leta ponovili: razstavo v Jakopičevem paviljonu, Kogojev koncert v ljubljanski Unionski dvorani, v Dramskem gledališču pa recitacijski večer z naslovom Človek z bombami. Dve leti kasneje, leta 1922, je Podbevšek zapisal v svoji umetniški reviji Rdeči pilot:

 

Ako je obdeloval spreten kipar svoj marmor, je poizkušal, da mu vdahne duh in temperament mesta. Vse njegove strasti, vse njegove slavne tradicije so morale oživeti v njegovem delu. Danes ni mesto več celota, nobene idejne skupine ni več. Mesto je le skup interesov slučajno znesenih ljudi, ki nimajo skupnih intersov, razen interesa, da se obogate na stroške velike mase. Domovina ni več ... 

 

Tako kot je dr. Janez Vrečko o Antonu Podbevšku zapisal, da se je uprl nacionalni porabi literature v ideološke namene, želim, da na podoben način izzveni tudi moj komenatar. Novomeška pomlad je bila navkljub istorodni in istospolni zasedbi umetnikov zaradi tem, motivov in vsebin nadnacionalni dogodek. Zato želim, da bi vse umetnine: od Jarčevega romana Novo mesto, do človeka z bombami, pa do glasbe Marija Kogoja, vse do njujorških barvnih filmov Božidarja Jakca postale del kulturnega spomina vseh mest in velemest sveta. Novo mesto je sicer zelo majhno mesto, a je bilo po duhu na začetku XX. stoletja vsaj za nekaj dni velemesto. Vsa naša Nova mesta bi morala postati z besedami novomeških pomladnikov naše ekstaze skulptura!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
0
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,191
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,638
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,458
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,387
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,591
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,338
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 709
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 594
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,986
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,372