Opazili smo

Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji

Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s polnimi omarami napisanih knjig, ji postavljala spomenike, jo zapisovala na grobove borcev, danes pa o njej nihče noče več slišati, kot da se jo sramujejo. Vsi so samo še borci proti okupatorju. To je srž problema okrog NOB-ja, revolucije in kolaboracije, ki je globoko razklal slovenski narod, in ga še danes razdvaja, ter  bi se mu morala Tanja Fajon nekoliko resneje posvetiti, če želi kaj prispevati k temu, da bi ta razkol enkrat presegli.

30.09.2019 14:00
Ključne besede:   Tanja Fajon   NOB   revolucija   zločini   kolaboracija   Spomenka Hribar   Ivan Kristan

Foto: Mediaspeed

"NOB ne more razvrednotiti rehabilitacija kolaboracije, ampak je ga omadeževalo in razvrednotilo predvsem revolucionarno nasilje, ki je bilo prav tako kot kolaboracija zavrženo dejanje." (Milan Gregorič)

Evropska poslanka Tanja Fajon je ob nedavnem dnevu miru pred spomenikom na Velikem Cerju dejala - med ostalim -, "da nikakor in nikoli ne smemo pristati na poskus, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako, kot je bilo v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji. In ne smemo dovoliti, da bi prek tega obdobja razvrednotili narodnoosvobodilni boj proti okupatorju (NOB) in rehabilitirali kolaboracijo". Nekaj podatkov o totalitarnosti in zločinskosti jugoslovanskega komunističnega režima: Tri četrt stoletja po drugi svetovni vojni, potem ko je z osamosvojitvijo resnica o revolucionarnih zločinih izbruhnila na dan z vso silovitostjo, so poskusi, da bi komunistično Jugoslavijo in z njo tudi Slovenijo izvzeli iz kroga krvavih totalitarnih režimov in jo doma in v svetu prikazali v lepši luči, odraz velike človeške slepote. Naj pri tem odmislim pol stoletja političnega, sodnega in vsakršnega drugega nasilja nad različno mislečimi in se omejim zgolj na zločine, storjene po letu 1945.

 

Aleksandar Ranković je denimo v svojem referatu v zvezni skupščini v Beogradu januarja 1951 poročal, da je bilo v Jugoslaviji v povojnem času od leta 1945 do leta 1951 pobitih, pretežno izvensodno, 568.000 ljudi, 3.777.776 pa naj bi jih bilo zaprtih ali interniranih v nekaj sto jugoslovanskih gulagih. Dr. Milko Mikola pa je v neki polemiki z dr. Rudijem Rizmanom na podlagi arhivskih dokumentov naštel sledečo bilanco komunističnega nasilja na slovenskih tleh po letu 1945:

 

- več kot 100.000 zunajsodno pobitih pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov,

 

- 14.000 zunajsodno pobitih Slovencev,

 

- več kot dvajset koncentracijskih in delovnih taborišč,

 

- okoli 25.000 političnih zapornikov,

 

- okrog 15.000 političnih obsojencev,

 

- blizu 60.000 nasilnih razlastitev premoženja,

 

- okoli 25.000 v Avstrijo pregnanih pripadnikov nemške narodne manjšine idr.

 

 

Naj k temu dodamo še nekatere srhljive podrobnosti, kot na primer to, da je bilo med 21. In 24 junijem 1945 pobitih in vrženih v brezno Konfin blizu Kočevja 150 žrtev - in to ujetnikov, ranjencev, bolnikov in invalidov, to je z mednarodnimi konvencijami zaščitenih skupin prebivalstva. Poznana so tudi dejstva o množičnem poboju Romov, to je celih plemen z otroki, nosečnicami in starimi ljudmi vred, kot npr. na Igu (53 žrtev), v Gabrju pri Mačkovcu (60 žrtev), v romskem naselju blizu Kanižarice (70 žrtev), pa skupina Romov, pobitih v bližini Sodražice idr.

 

O zločinski naravi jugoslovanskega komunističnega režima govori tudi seznam največjih množičnih morilcev 20. stoletja, ki ga je objavil nemški časopis Bild, v katerem je Tito - z enim milijonom ocenjenih žrtev - pristal na "častnem" desetem mestu, kmalu za svojimi velikimi vzorniki, kot so bili Mao Cetung (s 60 milijoni žrtev), Stalin (40 milijonov), Hitler (30 milijonov), Lenin (4 milijone), kamboški krvnik Pol pot (2 milijona). Britanski Daily Mail je v svojem seznamu Titu pripisal 570.000 žrtev (vir) in ga prav tako uvrstil v "slavno" druščino največjih zločincev 20. stoletja. Mediji so nedavno tega prinesli tudi informacijo o množičnem poboju okrog 300 hrvaških otrok ali šest polnih tovornjakov, ki so jih po vojni skupaj s starši zajeli na begu v Avstrijo in jih pometali v Matjaževo jamo blizu vasi Pevno na Gorenjskem in hkrati o poboju okrog 770 hrvaških civilistov, vključno s starši otrok, v bližnjem Balantovem smrečju.

 

Znano je tudi, da je bila jugoslovanska meja dolgo časa ena najbolj krvavih ter da obstajajo podatki, da je bilo na njej ubitih več ljudi kot na Berlinskem zidu. Mediji so prinesli tudi podatek, da je celo še 16. junija 1991 pri Holmcu padla zadnja žrtev na meji, to je begunec iz Šrilanke, in to kljub razvpiti samohvali o najbolj odprti meji. Kako je izgledalo življenje političnih zapornikov in sužnjev v jugoslovanskih gulagih, pa bi lahko Fajonova zvedela iz knjige primorskega duhovnika Stanka Sivca Skozi ogenj, kjer avtor opisuje, kako se je znašel "med sotrpini zaprtih ust, sklonjenih pogledov, z mislimi zazrtimi v prihodnost", in kako je doživljal "svojo zasužnjeno mladost, svojo poteptano človečnost, uničeno prihodnost … Vržen na slepi tir, z vprašanji brez odgovora, problemi brez rešitve in potmi brez izhoda". V rokah udbaških rabljev, "ki so te držali do grla v vodi, da si se potapljal, a se nisi potopil, da si se davil, a se nisi zadavil, in da si umiral, a nisi umrl …"

 

Knjigo Tanji Fajon toplo priporočam, da si tudi z njeno pomočjo nekoliko uredi stvari v svoji glavi. In ne nazadnje je bilo v zadnjih letih veliko napisanega tudi o nasilju in zločinih, ki jih je komunistično vodstvo zagrešilo nad Tigrovci, Čedrmaci ter drugimi primorskimi domoljubi in tako naprej brez konca. Če je Fajonovi vse to divjaško početje premajhno, da bi smeli Jugoslavijo (in Slovenijo) primerjali z ostalimi sosednimi komunističnimi režimi, potem ji ni pomoči, ker očitno ne more ven iz svojih plašnic. Prej bi lahko rekli, da se ne moremo z njimi primerjati zato, ker mi ni znano, da bi tudi tam prišlo do takih srhljivih množičnih pokolov.

 

V svojem strahu pred rehabilitacijo kolaboracije in razvrednotenjem NOB pa se je Fajonova lotila nepravega problema in se obrnila na nepravi naslov. Tudi če upoštevamo, da je bratomorno vojno zanetilo revolucionarno nasilje in to v tragičnih okoliščinah, ki jih v tem kratkem sestavku ni mogoče obdelati, bo namreč kolaboracija ostala zavrženo dejanje in jo nihče ne bo mogel rehabilitirati. Zato NOB-ja ne more razvrednotiti rehabilitacija kolaboracije, ampak je NOB omadeževalo in razvrednotilo predvsem revolucionarno nasilje, ki je bilo prav tako zavrženo dejanje, o čemer govorijo že skladovnice knjig, ki so se nabrale po osamosvojitvi, ko je pol stoletja skrita resnica o tem nasilju izbruhnila z vso silo na dan.

 

Spomenka Hribar, ki odločno obsoja kolaboracijo, se je npr. v polemiki okrog NOB-ja in revolucije spotaknila ob izjavo dr. Ivana Kristana, ustavnega pravnika, profesorja in bivšega rektorja univerze, da bi obsodba revolucije s strani NOB pomenila "skrunitev spomina na vse žrtve, ki so bile potrebne, da smo ustvarili novo državo, pravičnejšo od prejšnje". Najprej je izrazila svoj dvom, ali so bile res vse te žrtve potrebne zato, da smo si ustvarili novo državo, in potem dodala, "da večje skrunitve spomina na žrtve, večje samoobsodbe revolucije, kot so bile povojne likvidacije, ni". Da je bila nova država pravičnejša od predvojne, pa je menila, da se je s to ugotovitvijo možno strinjati, "če pozabimo na revolucionarno nasilje, medvojno in povojno, in če pozabimo na to, da je bil velik del državljanov v tej pravičnejši državi drugorazreden".

 

K čemur bi še pripomnil, da pa se je, neverjetno, ta tako zelo "pravična" država prav kmalu sesula sama vase. Prav tako je Hribarjeva zavrnila Kristanovo trditev, da se z razdvajanjem NOB in revolucije izpodbija legitimnost celotne NOB. Odgovarjala mu je, "da problematizacija revolucije nič ne odvzame NOB-ju, ampak problematizira le revolucijo. Izpodbija torej le njeno legitimnost, medtem ko legitimnost NOB-ja šele zdaj izstopi kot taka. Legitimna je bila NOB, revolucija pa njen parazit".

 

Končno se je revoluciji potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s polnimi omarami napisanih knjig, ji postavljala spomenike, jo zapisovala na grobove borcev, danes pa o njej nihče noče več slišati, kot da se jo sramujejo. Vsi so samo še borci proti okupatorju. To je srž problema okrog NOB-ja, revolucije in kolaboracije, ki je globoko razklal slovenski narod, in ga še danes razdvaja, ter  bi se mu morala Fajonova nekoliko resneje posvetiti, če želi kaj prispevati k temu, da bi ta razkol enkrat presegli.

 

Milan Gregorič

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.530
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.392
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.555
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.310
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.014
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.161
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.141
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758