Opazili smo

Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji

Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s polnimi omarami napisanih knjig, ji postavljala spomenike, jo zapisovala na grobove borcev, danes pa o njej nihče noče več slišati, kot da se jo sramujejo. Vsi so samo še borci proti okupatorju. To je srž problema okrog NOB-ja, revolucije in kolaboracije, ki je globoko razklal slovenski narod, in ga še danes razdvaja, ter  bi se mu morala Tanja Fajon nekoliko resneje posvetiti, če želi kaj prispevati k temu, da bi ta razkol enkrat presegli.

30.09.2019 14:00
Ključne besede:   Tanja Fajon   NOB   revolucija   zločini   kolaboracija   Spomenka Hribar   Ivan Kristan

Foto: Mediaspeed

"NOB ne more razvrednotiti rehabilitacija kolaboracije, ampak je ga omadeževalo in razvrednotilo predvsem revolucionarno nasilje, ki je bilo prav tako kot kolaboracija zavrženo dejanje." (Milan Gregorič)

Evropska poslanka Tanja Fajon je ob nedavnem dnevu miru pred spomenikom na Velikem Cerju dejala - med ostalim -, "da nikakor in nikoli ne smemo pristati na poskus, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako, kot je bilo v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji. In ne smemo dovoliti, da bi prek tega obdobja razvrednotili narodnoosvobodilni boj proti okupatorju (NOB) in rehabilitirali kolaboracijo". Nekaj podatkov o totalitarnosti in zločinskosti jugoslovanskega komunističnega režima: Tri četrt stoletja po drugi svetovni vojni, potem ko je z osamosvojitvijo resnica o revolucionarnih zločinih izbruhnila na dan z vso silovitostjo, so poskusi, da bi komunistično Jugoslavijo in z njo tudi Slovenijo izvzeli iz kroga krvavih totalitarnih režimov in jo doma in v svetu prikazali v lepši luči, odraz velike človeške slepote. Naj pri tem odmislim pol stoletja političnega, sodnega in vsakršnega drugega nasilja nad različno mislečimi in se omejim zgolj na zločine, storjene po letu 1945.

 

Aleksandar Ranković je denimo v svojem referatu v zvezni skupščini v Beogradu januarja 1951 poročal, da je bilo v Jugoslaviji v povojnem času od leta 1945 do leta 1951 pobitih, pretežno izvensodno, 568.000 ljudi, 3.777.776 pa naj bi jih bilo zaprtih ali interniranih v nekaj sto jugoslovanskih gulagih. Dr. Milko Mikola pa je v neki polemiki z dr. Rudijem Rizmanom na podlagi arhivskih dokumentov naštel sledečo bilanco komunističnega nasilja na slovenskih tleh po letu 1945:

 

- več kot 100.000 zunajsodno pobitih pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov,

 

- 14.000 zunajsodno pobitih Slovencev,

 

- več kot dvajset koncentracijskih in delovnih taborišč,

 

- okoli 25.000 političnih zapornikov,

 

- okrog 15.000 političnih obsojencev,

 

- blizu 60.000 nasilnih razlastitev premoženja,

 

- okoli 25.000 v Avstrijo pregnanih pripadnikov nemške narodne manjšine idr.

 

 

Naj k temu dodamo še nekatere srhljive podrobnosti, kot na primer to, da je bilo med 21. In 24 junijem 1945 pobitih in vrženih v brezno Konfin blizu Kočevja 150 žrtev - in to ujetnikov, ranjencev, bolnikov in invalidov, to je z mednarodnimi konvencijami zaščitenih skupin prebivalstva. Poznana so tudi dejstva o množičnem poboju Romov, to je celih plemen z otroki, nosečnicami in starimi ljudmi vred, kot npr. na Igu (53 žrtev), v Gabrju pri Mačkovcu (60 žrtev), v romskem naselju blizu Kanižarice (70 žrtev), pa skupina Romov, pobitih v bližini Sodražice idr.

 

O zločinski naravi jugoslovanskega komunističnega režima govori tudi seznam največjih množičnih morilcev 20. stoletja, ki ga je objavil nemški časopis Bild, v katerem je Tito - z enim milijonom ocenjenih žrtev - pristal na "častnem" desetem mestu, kmalu za svojimi velikimi vzorniki, kot so bili Mao Cetung (s 60 milijoni žrtev), Stalin (40 milijonov), Hitler (30 milijonov), Lenin (4 milijone), kamboški krvnik Pol pot (2 milijona). Britanski Daily Mail je v svojem seznamu Titu pripisal 570.000 žrtev (vir) in ga prav tako uvrstil v "slavno" druščino največjih zločincev 20. stoletja. Mediji so nedavno tega prinesli tudi informacijo o množičnem poboju okrog 300 hrvaških otrok ali šest polnih tovornjakov, ki so jih po vojni skupaj s starši zajeli na begu v Avstrijo in jih pometali v Matjaževo jamo blizu vasi Pevno na Gorenjskem in hkrati o poboju okrog 770 hrvaških civilistov, vključno s starši otrok, v bližnjem Balantovem smrečju.

 

Znano je tudi, da je bila jugoslovanska meja dolgo časa ena najbolj krvavih ter da obstajajo podatki, da je bilo na njej ubitih več ljudi kot na Berlinskem zidu. Mediji so prinesli tudi podatek, da je celo še 16. junija 1991 pri Holmcu padla zadnja žrtev na meji, to je begunec iz Šrilanke, in to kljub razvpiti samohvali o najbolj odprti meji. Kako je izgledalo življenje političnih zapornikov in sužnjev v jugoslovanskih gulagih, pa bi lahko Fajonova zvedela iz knjige primorskega duhovnika Stanka Sivca Skozi ogenj, kjer avtor opisuje, kako se je znašel "med sotrpini zaprtih ust, sklonjenih pogledov, z mislimi zazrtimi v prihodnost", in kako je doživljal "svojo zasužnjeno mladost, svojo poteptano človečnost, uničeno prihodnost … Vržen na slepi tir, z vprašanji brez odgovora, problemi brez rešitve in potmi brez izhoda". V rokah udbaških rabljev, "ki so te držali do grla v vodi, da si se potapljal, a se nisi potopil, da si se davil, a se nisi zadavil, in da si umiral, a nisi umrl …"

 

Knjigo Tanji Fajon toplo priporočam, da si tudi z njeno pomočjo nekoliko uredi stvari v svoji glavi. In ne nazadnje je bilo v zadnjih letih veliko napisanega tudi o nasilju in zločinih, ki jih je komunistično vodstvo zagrešilo nad Tigrovci, Čedrmaci ter drugimi primorskimi domoljubi in tako naprej brez konca. Če je Fajonovi vse to divjaško početje premajhno, da bi smeli Jugoslavijo (in Slovenijo) primerjali z ostalimi sosednimi komunističnimi režimi, potem ji ni pomoči, ker očitno ne more ven iz svojih plašnic. Prej bi lahko rekli, da se ne moremo z njimi primerjati zato, ker mi ni znano, da bi tudi tam prišlo do takih srhljivih množičnih pokolov.

 

V svojem strahu pred rehabilitacijo kolaboracije in razvrednotenjem NOB pa se je Fajonova lotila nepravega problema in se obrnila na nepravi naslov. Tudi če upoštevamo, da je bratomorno vojno zanetilo revolucionarno nasilje in to v tragičnih okoliščinah, ki jih v tem kratkem sestavku ni mogoče obdelati, bo namreč kolaboracija ostala zavrženo dejanje in jo nihče ne bo mogel rehabilitirati. Zato NOB-ja ne more razvrednotiti rehabilitacija kolaboracije, ampak je NOB omadeževalo in razvrednotilo predvsem revolucionarno nasilje, ki je bilo prav tako zavrženo dejanje, o čemer govorijo že skladovnice knjig, ki so se nabrale po osamosvojitvi, ko je pol stoletja skrita resnica o tem nasilju izbruhnila z vso silo na dan.

 

Spomenka Hribar, ki odločno obsoja kolaboracijo, se je npr. v polemiki okrog NOB-ja in revolucije spotaknila ob izjavo dr. Ivana Kristana, ustavnega pravnika, profesorja in bivšega rektorja univerze, da bi obsodba revolucije s strani NOB pomenila "skrunitev spomina na vse žrtve, ki so bile potrebne, da smo ustvarili novo državo, pravičnejšo od prejšnje". Najprej je izrazila svoj dvom, ali so bile res vse te žrtve potrebne zato, da smo si ustvarili novo državo, in potem dodala, "da večje skrunitve spomina na žrtve, večje samoobsodbe revolucije, kot so bile povojne likvidacije, ni". Da je bila nova država pravičnejša od predvojne, pa je menila, da se je s to ugotovitvijo možno strinjati, "če pozabimo na revolucionarno nasilje, medvojno in povojno, in če pozabimo na to, da je bil velik del državljanov v tej pravičnejši državi drugorazreden".

 

K čemur bi še pripomnil, da pa se je, neverjetno, ta tako zelo "pravična" država prav kmalu sesula sama vase. Prav tako je Hribarjeva zavrnila Kristanovo trditev, da se z razdvajanjem NOB in revolucije izpodbija legitimnost celotne NOB. Odgovarjala mu je, "da problematizacija revolucije nič ne odvzame NOB-ju, ampak problematizira le revolucijo. Izpodbija torej le njeno legitimnost, medtem ko legitimnost NOB-ja šele zdaj izstopi kot taka. Legitimna je bila NOB, revolucija pa njen parazit".

 

Končno se je revoluciji potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s polnimi omarami napisanih knjig, ji postavljala spomenike, jo zapisovala na grobove borcev, danes pa o njej nihče noče več slišati, kot da se jo sramujejo. Vsi so samo še borci proti okupatorju. To je srž problema okrog NOB-ja, revolucije in kolaboracije, ki je globoko razklal slovenski narod, in ga še danes razdvaja, ter  bi se mu morala Fajonova nekoliko resneje posvetiti, če želi kaj prispevati k temu, da bi ta razkol enkrat presegli.

 

Milan Gregorič

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
0
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
Kordiš spet strelja kozle, oprostite, tokrat zdravnike zasebnike
18
13.10.2020 20:00
Nad izjavo poslanca stranke Levica Mihe Kordiša, ki je zasebne zdravnike označil za mazače, so se ostro odzvali v skupini ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovensko zdravstvo je državno zdravstvo, ki ga obvladujejo koruptivne dobaviteljske mreže.
4
28.09.2020 07:15
Človekovo zdravje je ena od najpomembnejših vrednot. Dostopnost do zdravnika in kvalitetno zdravljenje sta ključna elementa ... Več.
Piše: Uredništvo
Podkupovanje zdravnikov: Koliko jadrnic in jaht je prinesla korupcija v zdravstvu?
1
31.08.2020 08:29
S to izjavo zdravniki sporočamo, da je prejemanje provizij pri nabavi medicinskega materiala in zdravil skrajno neetično, ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo so zarotniki, ki rušijo Aleksandro Pivec, in kakšni so njihovi dejanski razlogi za to
5
24.08.2020 07:03
V prihodnjih dneh naj bi upokojenska stranka odločila o usodi svoje predsednice Aleksandre Pivec, čeprav kljub vsej ... Več.
Piše: Uredništvo
Brezplačni oddih za zdravnike
2
13.08.2020 15:08
Veseli nas, da lahko brezplačni oddih omogočimo tistim, ki si to v tem trenutku najbolj zaslužijo. To so zaposleni v zdravstvu, ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Matevž Gorenšek (1972-2020)
0
08.08.2020 23:28
Tvoj boj za bolnika ni bil navidezen, kakor boj nekaterih. Boril si se za to, da bi bilo zdravljenje v zasebnih klinikah ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov
2
26.05.2020 09:00
Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!
3
19.05.2020 10:05
Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)
29
15.05.2020 00:45
Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega ... Več.
Piše: Uredništvo
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.126
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.400
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.607
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.877
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.565
06/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.344
07/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.246
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.303
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 20.019
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.233