Zgodbo o Adrii Airways je potrebno razdeliti v dva dela, in sicer se prvi del nanaša na obdobje od ustanovitve do 1. oktobra letos, drugi del pa od tega dneva dalje. Prvi del je obdobje vzponov in padcev, svetlih trenutkov in žal tudi obdobje njenega konca. Posebno poglavje je obdobje od osamosvojitve do njenega stečaja. Ob osamosvojitvi je Adrio vodil Janez Kocijančič, ki je naredil prvo resnejšo izgubo, ki jo je morala država kar nekaj časa odplačevati. Da je šlo za lumparijo, je Kocijančič razodel sam, ko se je v ponedeljek zvečer pojavil v Studiu City in modroval z Marcelom Štefančičem. Pogovor je bil kulisa, ki naj zakrije njegovo početje, ki je načelo finančno trdnost Adrie.

Po "Kocki" se je zvrstila na direktorskem stolčku galerija temnih in manj temnih likov, ki so siromašili in plenili Adrio, kolikor se je le dalo. Ob tem je potrebno poudariti, da je bila Adria ves ta čas zelo dober in pošten kolektiv, ki je le z entuziazmom prenašal vse lumparije, ki so jih je počenjali ljudje, prisesani na Adrio in na državno pomoč, ki je nenehno dotekala. Koliko je bilo te pomoči in kam je odtekla, ne ve nihče. Tega tudi nikoli ne bomo odkrili. Najhuje je to, ker je celotna operacija prodaje tujemu skladu in končno likvidacija bržkone namenjena ravno temu brisanju sledi in prav gotovo prav zdaj poteka še zadnje "čiščenje arhivov", ki bi lahko razkrili kriminal.

Z Adrio je torej konec.

Od 1.10.2019 pa so bile na voljo ti zgodbe, od katerih je ena čista utopija, druga pa znanstvena fantastika. Glasijo pa se takole: stečaj oziroma likvidacija (1), uvedba tujega avioprevoznika (2) ali ustanovitev novega slovenskega avioprevoznika (3).

Kaj bo pomenil stečaj, se aktualna vlada niti ne zaveda. Stečaj Adrie namreč ni enak stečaju podjetja, ki vlaga kumarice ali prideluje marmelado. Niti ni enak propadu kakšnega hotela ali hotelskega kompleksa. Je mnogo več. Slovenija je turistična država, še pomembneje pa je, da je tudi visoko razvita industrijska država in da je Ljubljana njeno poslovno in kulturno središče. Poslovni svet pa ve, da se posli sklepajo tam, kjer je izvrstna dostopnost. Tudi turisti gredo tja, kamor jih čim hitreje popeljejo prometne povezave. Z likvidacijo Adrie bo dostopnost do Slovenije vsaj nekaj časa zelo otežena. Izgubila bo kar nekaj povezav.

Vemo, da je bila Adria majhna aviokompanija, letališče Jožeta Pučnika pa je po vseh kriterijih letališče tretjega ali celo četrtega ranga. Ta dejstva kajpak niso vabljiva za nobeno letalsko družbo, saj na linijah, ki jih bi jih uvedli, ni pričakovati kakšnih večjih dobičkov. Takšno stanje ekonomsko ni zanimivo, tuje družbe pa vodi k vzdrževanju teh linij le profit. Če bo želela vlada pripeljati v Slovenijo tujega prevoznika, ga bo lahko zvabila le s subvencijami, kar že v štartu nakazuje netransparentnost. Vemo, da so subvencije glede na evropski pravni red zelo problematične, zato je potrebno poiskati na pol legalne poti, kar pa v državi, kjer je netransparentnost udomačena, pomeni veliko tveganje. Upravičeno se zato postavlja vprašanje, koliko lahko takšno poslovanje stane? Koliko bodo ob tem zaslužili kriminalci, ki so potopili Adrio?

Ob vsem tem pa Šarčeva vlada očitno niti ni sposobna skleniti takšnega aranžmaja. Minister Zdravko Počivalšek je namreč na izjavil, da že potekajo intenzivno pogovori z Lufthanso. Kdo jih vodi na naši strani? Takšne pogovore bi v danem primeru moral voditi predsednik vlade ali pa vsaj minister. Če vodijo pogovore uradniki na ministrstvu, je to že v naprej propadel posel. Na to opozarja bledi nastop predstavnika ministrstva v Tarči minuli teden, ko je praktično pet minut pred dvanajsto izjavil, da na ministrstvu pripravljajo zakon o sanaciji Adrie, ta pa je bila takrat praktično že potopljena. S takšnimi kadri ne moremo niti zmajev spuščati po vaški gmajni.

Pričakovati, da bo vlada, še manj pa ministrstvo vzpostavilo alternativne polete letal, je utopija. Tukaj je potrebno omeniti še dejstvo, da je bilo mnogo letalskih linij vzpostavljenih po načelu recipročnosti. Torej je šlo bolj za politični dogovor kot za ekonomsko linijo. Te linije bodo seveda zdaj dodatno pod vprašajem.

Adria ima celo vrsto dovoljenj, certifikatov, ocen in podobnih dokumentov, ki so v letalske prometu potrebni za letenje. Do njih ni lahko priti. Še težje je priti do dokumentov, ki potrjujejo poslovno odličnost, kar Adria tudi ima. Z likvidacijo bodo vsi ti dokumenti trajno izgubljeni in ob morebitni ustanovitvi nove kompanije jih bo potrebno pridobiti na novo. To je mukotrpen  posel, mnogo težji kot pridobiti vozniško dovoljenje B kategorije, če uporabimo ljudsko izrazoslovje Marjana Šarca. Tukaj naj navedem, da je bilo nekoč slovensko gradbeništvo v samem svetovnem vrhu pri gradnji tunelov. S propadom SCT smo izgubili vse reference in sedaj je takšne reference ponovno pridobiti izjemno težko. V letalstvu pa je pridobivanje takšnih dokumentov še mnogo težje.

Končno, še vedno obstaja vsaj teoretična možnost, da se Adria reši. Sumljivi sklad, ki mu je bila Adria prodana v skrajno sumljivih okoliščinah, bi se moral Adrii odpovedati. Ali je možno Adrio v stečajnem postopku odkupiti, rešiti predvsem dobro ime, certifikate in požrtvovalni kolektiv? Ali je ob stečaju možno del dolgov prenesti na upnike? Tudi to je verjetno možno, če bi se seveda s tem strinjali. Ali je možno na pogorišču začeti graditi novo bodočnost? Verjetno da. Vse to je možno, vendar ne z ekipo, ki vodi Slovenijo. Pravzaprav Slovenije ne vodi, ampak se poigrava z njo. V Sloveniji ni strokovnjakov, ki bi lahko vodili tak postopek, zato se je potrebno ozreti naokoli in poiskati najboljše in najzanesljivejše ljudi, ki lahko pomagajo.

Prav gotovo je mnogo Slovencev po svetu, ki se na takšne posle spoznajo, ali pa imajo zveze s strokovnjaki, ki jih je potrebo vključiti. Seveda pa so za takšno "rešilno operacijo" potrebni poštenje, znanje in zavest. Bog se nas usmili in naj prepreči, da bi pri tem sodelovali predsednik vlade, minister za gospodarstvo, ministrica za promet ali še kakšen "genij", ki nas je doslej že drago stal. Ob tako tragičnem trenutku, kot je propad edine letalske družbe, ki je (bila) povezana s Slovenijo, se je potrebno strezniti in prenehati igrati kabaret. Trenutek je preresen in preveč usoden.