Stečaj Adrie Airways ne more zasenčiti včerajšnjega razkritja portala Požareport (vir) o premierjevi ljubici Nataši H. in njeni novi zaposlitvi na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Marjan Šarec se je sicer lahko veselil slabe novice, ki se tiče nekdanjega "nacionalnega letalskega prevoznika", saj je lepo "pokrila" njegovo novo afero. Za zdaj mu ob strani stojijo tudi vsi najpomembnejši mediji v državi, ki so doslej večinoma skrbno cenzurirali vse zgodbe, katerih objava bi lahko škodovala premierju in njegovi stranki. V zadnjih dneh se je krog okoli Šarca in njegovega svetovalca za nacionalno varnost začel ožati in če se je še prejšnji teden zdelo, da bo Damir Črnčec morda celo preživel vse te afere, je danes jasno, da za to nima prav dosti možnosti. Stvari pa so se začele nevarno zapletati celo za samega Šarca; zgodba o njegovi dolgoletni "prijateljici" se nikoli ne bi napisala, če se premier ne bi tako nespametno obnašal. Urediti službo za tako izpostavljeno osebo kar na sedežu tajne službe je preveč tudi za vsega hudega vajene agente Sove. Zakaj je niso "parkirali" v enem izmed državnih podjetij, kjer so vedno imela v rezervi kakšno delovno mesto v rangu svetovalca sončne uprave? Drugo je seveda vprašanje, kdo je informacijo o prešuštvu na najvišji ravni sploh prenesel v medije. Ni izključeno, da sledi vodijo prav v Sovo, kjer se že več let soočajo s takšno katastrofalno kadrovsko politiko, da je pravzaprav še čudež, da agencija še ni povsem skolapsirala. V Sovi so praviloma vse skregani med seboj, agencija pred našimi očmi razpada že več let. Mimogrede, javnosti še vedno prikrivajo, da vodilni pri Sovi že nekaj let (!) niso več vabljeni na koordinacije šefov obveščavalnih in varnostnih služb članic Evropske unije (EU). Iz preprostega razloga: ker jim ne zaupajo.

Marjan Šarec je zadnje dni upravičeno nekoliko bled in ima težave s spanjem. Po samo letu vladanja se spopada z začetniškimi napakami in če ne bi imel za seboj postrojene vojske vladi lojalnih medijev, ki bodo bržkone blokirali tudi informacijo o zaposlitvi premierjeve ljubice v Sovi, bi mu res gorelo pod nogami. Ob tem se nihče, ki kaj da na svoj analitični čut, noče zanašati na aktualne javnomnenjske ankete. Te Šarcu in LMŠ dajejo izjemno podporo, vendar ne predsednik vlade ne njegovi najožji sodelavci niso naivni. Večina anket je narejenih "po domače", glede na želje naročnika, torej mimo standardiziranih pravil oziroma mednarodno uveljavljene metodologije (o tem bomo na portalu+ poročali v kratkem, saj kolegi že pripravljajo članek), zato so tudi njihovi rezultati nezanesljivi. Lista Marjana Šarca, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah prejela 12,6 odstotkov glasov (ob 52,6 odstotni volilni udeležbi), ne more računati na dejansko zmago na morebitnih predčasnih volitvah, razen če bi se zgodilo res nekaj spektakularnega, nekaj nepredstavljivega. Denimo to, da bi Zorana Jankovića kriminalisti v lisicah odpeljali na Povšetovo (kjer bi nekaj dni delal družbo belim ovratnikom z manšetnimi gumbi, ki so dokončno uničili Adrio Airways). Ali pa da bi Hrvaška nenadoma sprejela arbitražno odločbo, zasluge za to pa bi si lastila Šarčeva vlada. Samo v primeru nečesa velikega, kar bi navdušilo ljudi, lahko LMŠ računa na nov mandat, sicer pa ne.

Molk t.i. mainstream medijev je res pomenljiv. Če nas nekaj spletnih medijev opozarja, da imamo v primeru premierjeve ljubice opravka s hudo zlorabo oblasti, potem se veliki mediji zatekajo h cenzuri, ker želijo preprečiti, da bi najširša javnost izvedela za ta škandal oziroma nezakonito ravnanje predsednika vlade. In če vodilni mediji niti z besedico ne omenijo informacij, ki škodujejo ali bi lahko škodovale predsedniku, potem imamo opravka z neko obliko cenzure. 

Politiku novega kova, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah, na katerih je bila volilna udeležba 52,6 odstotka, prejel 12,6 odstotkov - kar pomeni, da je zanj glasovalo le okoli 6 % volilnega telesa, vendar je zaradi "višjih interesov", na silo in brez kakršnega koli strateškega načrta sestavil koalicijo šestih strank -, gre vsak dan bolj za nohte. Po eni strani se mu pred očmi podirajo še zadnji ostanki nekdanjega nacionalnega ponosa (Adria Airways), po drugi pa lahko samo čakamo, kdaj se bo pojavila ideja o tem, da je Marjan Šarec zrel za impeachment, ustavno obtožbo. Sliši se hudo resno, vendar so razmere dejansko že zelo resne: Marjan Šarec na oblasti predstavlja preveliko tveganje, da bi lahko tam ostal še naprej. Tisto, kar se je sprva zdelo le del politične antikampanje proti njemu, se v polni meri izkazuje kot resničnost: navduševanje nad avtoritarnimi voditelji, ignoranca pravne države, zloraba oblasti, klientelizem in korupcija ...