Komentar

Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?

Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar več ne gane. V tokratnem komentarju avtor s pomočjo indicev osvetljuje pot, ki čaka parlamentarno preiskovalno komisijo Jelke Godec. Komisijo, katere glavni namen je osvetliti dogajanje v ljubljanskem Kliničnem centru v obdobju zdaj že zloglasnega programa otroške srčne kirurgije (2007-2014), ko so tudi zaradi malomarnosti in zdravniških napak umirali dojenčki in otroci. Na portalu+ smo že pred leti natančno popisali to tragedijo, ki je terjala 33 najmlajših življenj, od tega jih je najverjetneje 11 umrlo zato, ker nekdo ni opravil svojega dela tako, kot bi ga moral! Odgovornosti za katastrofo ni prevzel nihče, na pisanje portala+ pa prav tako nikoli ni bilo nobene reakcije.

13.10.2019 06:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   parlamentarna preiskovalna komisija   Jelka Godec   UKCL   Klinični center   otroška srčna kirurgija   Milojka Kolar Celarc   Aleš Šabeder   Janez Zemljarič

Foto: arhiv portal+

Na vodila mesta v državnih družbah ali javnih zavodih postavljajo v glavnem poslušne, nekompetentne ljudi, pa tudi ljudi s sumljivo preteklostjo, ki jih lahko izsiljujejo in od njih zahtevajo slepo pokorščino. Na ta način mafijska združba popolnoma obvladuje posamezna področja in praktično vlada iz ozadja. To je shema, ki jo je mogoče slutiti praktično povsod, kjer se proračunski denar preliva v privatne žepe

Gledam nadaljevanko z naslovom parlamentarna preiskovalna komisije za ugotavljanje nepravilnosti pri delovanju otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru. Ne spoznam se na medicino, še manj na kirurgijo, o otroški srčni kirurgiji pa se mi niti sanja ne. Kljub temu pa so me zaslišanja vrhunskih zdravnikov - dr. Kalana, dr. Robide in tehničnih direktorjev UKCL - pritegnila. Začel sam razmišljati, kako to, da lahko pride do takšnih polomij, ki se končajo celo s smrtjo otrok. Vsa tragedija in zapleti so se dogajali v vrhunski zdravstveni ustanovi, ki združuje več sto vrhunskih zdravnikov in profesorjev mednarodnega ugleda. V Univerzitetnem kliničnem centru! Najverjetneje ni problem v denarju. Niti v znanju ne. Vendar so se dogajale neverjetne reči, ki so jih spremljale celo tragične smrti otrok. Kako je to možno? Zakaj nihče ni interveniral? Zakaj nihče ni ukrepal, če so opozorila kazala na nevzdržno stanje? Zakaj se je s tem začela ukvarjati šele državnozborska komisija, ki jo je ustanovila opozicija? Zakaj mnogi mehanizmi, ki spremljajo to dejavnost, ne delujejo in so zatajili? Zakaj ni možno ugotoviti vzroka ali vzrokov za takšno stanje?

 

Odgovora na ta vprašanja nima ne stroka, še manj pa poslanci. Kljub temu pa vzroki so. Zelo jasni, le najti jih je potrebno. Ko sem se spravil k analizi tega problema, sem najprej vso zadevo postavil v okvir države Slovenije. Država ni zgrajena na zdravih temeljih, zato nevzdržno stanje otroške srčne kirurgije ni nobena izjema, temveč je pravilo, ki se žal dogaja na najrazličnejših področjih, med katerimi ni prav nobene vzročne zveze (zdravstvo, gradbeništvo, pravosodje, kultura itd.), pa vendar je možno zaslediti en in isti sindrom: sindron nedokončane tranzicije.

 

V Sloveniji vlada nekakšna mešanica pokvarjenega socializma in še bolj pokvarjenega kapitalizma: imamo svobodne volitve, imamo strankarsko demokracijo, imamo svobodo medijev in še marsikaj, kar spominja na demokracijo, a ko vse to primerjamo z dejansko demokratičnimi družbami, vidimo, da ta naša demokracija niti slučajno ni podobna tistim drugim demokracijam. Glavna napaka slovenske demokracije je ta, da ni menjave oblasti. V demokraciji se namreč oblast redno menjuje, prehaja od konservativcev k laburistom, od socialistov h krščanskim demokratom itd. V Sloveniji pa se to praviloma ne dogaja. Oblast, ključne pozicije ostajajo vedno v istih rokah. Da je stanje še slabše, poleg izvoljene oblast vladajo še sile v ozadju. Teh nikoli ni na volilnih spiskih, nikoli niso izvoljeni, a vendar po vplivu presegajo izvoljeno oblast. Prav to dejstvo je vzrok za slabosti in polomije te države.

 

 

Doslej še noben minister za zdravje ni mogel presekati mafijskih lovk v zdravstvu. Med najslabšimi ministri vseh časov pa je bila brez dvoma Milojka Kolar Celarc, ki smo jo klicali tudi Pokvarjena Milojka.

 

 

Kdo v resnici upravlja z našim denarjem

 

V Sloveniji imamo nedotakljivo oblast, ki je nad vsem. Žal tudi nad stroko. Kljub temu, da imamo celo vrsto odličnih strokovnjakov na vseh področjih - od znanosti, umetnosti, športa -, Slovenija diha le s polovičnimi pljuči, saj stroka ne pride do veljave. Prav tukaj pa je potrebno iskati vzroke za težave, tudi za polomijo otroške srečne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru. Obstaja shema, ki jo lahko slutimo prav na vseh področjih. Posamezna področja, fevdi so razdeljeni med združbami, ki podobno kot mafija delujejo iz ozadja. Nikoli se ne "stehtajo" na volitvah. Skušajo biti čim boj anonimne in ne dovolijo, da jih odkrijejo novinarji ali da se pojavijo v medijih. Verjetno niti ne živijo v Sloveniji. Sem pridejo le kasirati pridobljeno.

 

Ali so te združbe vodene iz enega centra, je vprašanje. Prav gotovo pa med njimi vladajo pravila obnašanja. En ceh ne sme napadati drugega. Paziti je potrebno, da se ne pojavljajo v javnosti, če pa se že zgodi napaka, je potrebno složno vse pokriti. Takšne mafijske združbe, lahko pa tudi močni posamezniki, obvladujejo področja, svoje fevde. Poskrbijo, da imajo v resornih ministrstvih svoje ljudi, ki skrbijo za kadrovske rešitve, odločajo, kdo bodo ministri, kdo bodo vodilni ljudje v podsistemih (DARS, DRI, UKCL in drugih državnih podjetjih). Na vodila mesta v teh družbah ali javnih zavodih postavljajo v glavnem poslušne, nekompetentne ljudi, pa tudi ljudi s sumljivo preteklostjo, ki jih lahko izsiljujejo in od njih zahtevajo slepo pokorščino. Na ta način popolnoma obvladujejo posamezna področja in praktično vladajo iz ozadja. To je shema, ki jo je mogoče slutiti praktično povsod, kjer se proračunski denar preliva v privatne žepe. Zato je smiselno pogledati, kako ta shema deluje v primeru otroške srčne kirurgije.

 

 

Aleš Šabeder, aktualni minister za zdravje je veliko obljubljal, ko je prišel v UKCL. Toda potem je tik pred odhodom iz Kliničnega centra vložil absurdne tožbo za 100.000 evrov proti našemu sodelavcu Blažu Mrevljetu. Ta neumna poteza, ki ji ni para v zgodovini slovenskih medijev niti zdravstva, ga bo spremljala vse življenje.

 

 

Nad ministrstvom za zdravje je mafija s svojim šefom. Kdo je to in kako to deluje, je novinarjem nemogoče odkriti, saj je to delo za policijo in državno tožilstvo. A ker se to ne zgodi, lahko samo z indici dokazujemo obstoj takšne kriminalne združbe, ki je poskrbela, da ima vplivne ljudi na ministrstvu. To je sicer druga ali celo tretja liga uradnikov, torej tistih, ki jih vsakokratna oblast ne zamenja, ob nastopu pa nima druge izbite, kot da se opre nanje in se prek njih kontaminira. Tudi če ni že ob izboru in uradni potrditvi vodstva ministrstva izvedena selekcija in ekipa ni popolnoma sestavljena z ljudmi, ki jih določi mafija, so prišleki nebogljeni in se morajo zateči po pomoč k ekipi, ki obvladuje ministrstvo. Vodstvo namreč naleti na nepregledno množico predpisov, zakonov, pravil in vseh ovir, tako da še tako zagnana ekipa prej ali slej klecne in se uda v usodo. Postane popolnoma odvisna od treh drugo-, ali tretjeligaških birokratov. Ti so običajno povezani z mediji, zato vsak odmik, ki ni v skladu s politiko mafije, pride v javnost.

 

 

Koga zanima otroška srčna kirurgija? Nikogar ...

 

Potem se spustimo še stopnjo nižje, se pravi na zavode, agencije, podjetja v državni lasti in podobne inštitucije. Vse do tja segajo metastaze mafije. Zagotovljene so dobre povezave, navodila prihajajo in so v veliki meri izpolnjena. Kdorkoli je izvoljen, kdorkoli je imenovan, je lahko zamenjan. Stalnica so le drugo- in tretjeligaški birokratski profili, ki zvesto služijo mafiji. Marsikateri tudi popolnoma nevede. To je shema, ki se jo da slutiti, zato jo poizkusimo preslikati na problem otroške srečne kirurgije v UKCL, s katerim se ukvarja parlamentarna komisija in ki ne more in ne more izluščiti, kdo je pravzaprav krivec za smrt več otrok in za propad tega programa v Kliničnem centru.

 

Mafija se z otroško srčno kirurgijo ne ukvarja, saj ta ni dovolj finančno zanimiva, spada pa pod njen vpliv, saj je del zdravstvenega področja. Osnovni model delovanja je, kako čim več proračunskih sredstvev za javno zdravstvo preliti v privatne žepe neopazno, nekonfliktno. Da mafija to doseže, potrebuje takšno ministrsko ekipo, ki je čim bolj nesposobna, nekompetentna in ki se jo lahko odstavi, če slučajno ne bi bila dovolj pohlevna, oziroma se jo lahko obrani, če jo morda kdo napada in je za mafijo koristna. Poglejmo si nekaj zadnjih ekip in hitro ugotovimo, da ustrezajo tem kriterijem. Ministre ekipe poznamo, mafije pa ne. Tudi drugo- in tretjeligaše ne poznamo. Ti so stalnica, na nesposobne ministre pa ostaja le medel spomin.

 

 

Primarij Darko Zorman, veseljak iz afere Žilne opornice. Pred tremi leti nas je ves poln samega sebe tožil, ker smo si upali pisati o njem. Potem mu ni bilo več do smeha: bil je zaslišan pred preiskovalno komisijo, kasneje se je znašel tudi v kazenski preiskavi.

 

 

Spustimo se še stopnjo niže. Tudi tukaj se shema ponovi. Direktorji UKCL so v glavnem nekompetentni ljudje. Določi in ustoliči jih politika, ki je zlizana z mafijsko združbo, ki obvladuje področje zdravstva. Tem direktorjem sekundira mešana ekipa. Na eni strani so strokovnjaki, ki se ukvarjajo predvsem z vrhunskim zdravstvom in nimajo volje niti časa razmišljati o stranpoteh inštitucije. Naivno podajajo predloge za reševanje posameznih problemov in se čudijo, da se ti skorajda praviloma ne realizirajo. Vodstvo UKCL pa ima suport, ki deluje v korist mafije in seveda mafiji naklonjeni politiki. Tako velika inštitucija ima številne pomožne službe, pa sindikate in drugo navlako, ki participira pri vodenju inštitucije. Zaradi deklarirane demokracije vsa ta navlaka dobi neverjetno moč. Mirno se postavi nad stroko, nad vrhunske strokovnjake, profesorje z mednarodnim ugledom in uveljavlja navodila združbe, ki vodi igro iz ozadja. Nepomembni niso niti navidezni strokovnjaki, ki jih ustvarja politični režim. Ta praksa izvira še iz časov samoupravnega socializma. Že takrat vladajoča partija ni mogla pokrivati stroke, zato je navidezne strokovnjake sama producirala. Za to je bila ustanovljena marksistična Sorbonna, današnji FDV.

 

 

Javno zdravstvo je v interesu - mafije

 

Ob poznavanju sheme, ki je sicer ni mogoče dokazati, o njenem obstoju govore le indici, pa je mogoče pojasniti, zakaj je propadla otroška srčna kirurgija, zakaj je umrlo več otrok, zakaj so UKCL zapustili dobri zdravniki, strokovnjaki. Pojasniti je mogoče tudi, zakaj se niso izvajali sklepi vrhunskih strokovnjakov. Zdravstvo in UKCL vodi mafija. Ta deluje iz ozadja, vzpostavila pa je vertikalo, ki sega od ministrstva skozi UKCL vse do posameznega oddelka. Deluje tako, kot je včasih delovala zloglasna UDBA oziroma pri nas Služba državne varnosti (SDV). Ni naključje, da je bil prvi šef UKCL človek, ki je pred tem uspešno vodil SDV. Po nekaterih podatkih se je po njegovi zaslugi v Kliničnem centru po ustanovitvi zaposlilo na stotine bivših pripadnikov te službe. To bi danes marsikaj pojasnilo.

 

 

S tem "šefom" ni šale: Janez Zemljarič, nekdanji načelnik SDV in prvi direktor UKCL, naj bi v Kliničnem centru zaposlil na stotine pripadnikov Službe državne varnosti v različnih nemedicinskih službah in oddelkih. 

 

 

Če se bo preiskovalna komisija zavedla sheme, po kateri deluje mafija, ki kroji usodo zdravstva v Sloveniji, bo prišla do realnih zaključkov. Morda bo celo ugotovila, kdo so ljudje, ki pravzaprav obvladujejo zdravstvo v Sloveniji. Toda ... za zdaj vsa zaslišanja ugotavljajo, da je bilo vse dobro strokovno podprto, vendar ko je bilo potrebno potegniti odločilno potezo, se je zalomilo in zadeva je obstala. Vrhunski strokovnjaki, ki pričajo pred komisijo, ne znajo pojasniti, kaj se je pravzaprav dogajalo. Kdo je zaviral procese? Kdo se je pravzaprav norčeval iz njih?

 

Vse to lahko pojasni le shema, ki je sicer oprta na indice, je pa toliko trdna, da je potrebno preiskovalno komisijo usmeriti predvsem v odkrivanje ozadja, ki je narekovalo in izvedlo polomijo, ki je Slovenijo oropalo otroške srčne kirurgije, povzročilo smrt več otrok in napravilo nepopravljivo škodo, ki jo zdaj občutijo mali bolniki in njihovi starši.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.313
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.929
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.572
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.226
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.541
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.378
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.903
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.112
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 918
10/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 613