Komentar

Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj le Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. Na drugi strani pa Šarec nima nič od tega; njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

06.10.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   EU   Evropski svet   Macron   Merkel   Marjan Šarec   Belgija   Bruselj

Foto: Vlada Republike Slovenije

Evropski komisarji so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov. 

 

Slovenci precej razpravljamo o razdorih v času hladne vojne (1946-1991), še rajši pa o razdorih pred njenim izbruhom, torej v času druge svetovne vojne (1939-1945). Pri tem se slovenski politični analitiki in celo profesorji političnih znanosti najrajši izogibajo dvema bistvenima dejstvoma, ki predstavljata izvir in okvir današnje evropske politike: spravi med Zavezniki in silami Osi - recimo med Francozi in Nemci  (1950) - in spravi med Zahodno in Vzhodno Evropo (2004). Prva in druga sprava sta pomenili zmago zahodne demokracije. Zanimivo je tudi to, da so bili načrtovalci prvega in drugega evropskega združevanja Angleži in Američani, ki se zadnje čase (neprevidno?) oddaljujejo od EU.

 

Demokracija pomeni moč in oblast večine, za katero so poleg drugih prominentno značilni pojavi, kot sta nacionalizem in populizem; to pa sta pojava, ki ju politični analitiki in profesorji političnih znanosti - praviloma - iz srca sovražijo. Posebej mrzka sta levičarskim (marksističnim, socialističnim) analitikom in profesorjem, ki so na področju političnih znanosti in analiz v večini in imajo na tem področju oblast. Ob tem je treba reči, da tudi politični operativci - posebej levičarski - niso navdušeni nad demokracijo, najuspešnejši pa so med njimi tisti, ki so sposobni svoje posebne (včasih prav malo demokratične) interese predstavljati kot večinske in demokratične. Ta sposobnost je pravzaprav bistvo politike. Iz te sposobnosti in kolektivov, ki jo občudujejo, črpajo politični operativci svojo samozavest. Politični operativci, posebej ambicioznejši med njimi, recimo jim državniki, skrbijo za čim bolj množično in stabilno zaledje. Njihovi volilni rezultati pogosto odražajo bolj ali manj spretno uporabo nacionalizma in populizma: tako da nacionalizem in populizem v besedah zavračajo, dejansko pa ju veselo uporabljajo.

 

Kako se evropskim demokratičnim merilom približuje in kako se od njih oddaljuje naša ljuba Slovenija? Prva značilnost članic EU je, da skrbijo za ustrezno zastopstvo v organih in na mestih Evropske unije, kjer se sprejemajo važne odločitve. Za ustrezno zastopstvo je večinoma poskrbljeno tako, da ga postavljajo in oblikujejo tisti, ki so v državah deležni največjega zaupanja volivcev, torej dosežejo najboljše rezultate na volitvah; volitve pa so načeloma demokratične, tako da lahko volivci - na naslednjih volitvah ali kako drugače - spoznajo svoje morebitne zmote, in neprimerne funkcionarje tudi zamenjajo, celo odpokličejo.

 

Zgodovinska opomba: Jugoslavija je propadla tudi zato, ker njene republike v najvažnejše centralne organe niso nujno pošiljale najboljših predstavnikov in ker neuspešnih predstavnikov zaradi nedemokratičnega sistema ni bilo mogoče zamenjati. V tem pogledu Slovenija ni bila edinstvena oz. izvirna.

 

Najvažnejša organa Evropske unije sta Evropska komisija in Evropski svet, vendar komisija ni nujno zbor najbolj prodornih in najbolj reprezentativnih ljudi, ampak je v več primerih (podobno, kot je bilo v Jugoslaviji) zbirka bolj ali manj uglednih osebnosti, ki so v svojih državah (republikah) nekako odveč ali povezani s takšnim ali drugačnim oportunizmom. Te osebnosti - komisarji - so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov.

 

Drugače je pri Evropskem svetu, ki je zbor najmočnejših in najbolj izkušenih evropskih državnikov. Evropski svet sestavljajo predsedniki vlad oz. držav. Najbolj zanesljivo volilno zaledje/legitimnost imajo zaradi sistema predsedniških volitev predsedniki držav kot npr. francoski Macron (66%), ciprski Anastasiades (57%), litvanski Nauseda (66%) ali romunski Iohannis (54%) - pri čemer so zadnji trije glede pomena in moči neprimerljivi z Macronom. Pri predsednikih vlad so rezultati različni. Člani Evropskega sveta so predsedniki vlad, ki v svojih državah večinoma predstavljajo zmagovite, samostojno vladajoče oz. največje koalicijske stranke (Muscat 55%, Orban 45%, Johnson 42%, Mitsotakis 40%, Morawiecki 37,6%, Kurz 37,5%, Plenković 36%, Borisov 33,5%, Merkel 33%, Conte 32%, Costa 32%, Sanchez 29%, Babiš 29%, Löfven 28%, Pellegrini 28%, Frederiksen 25,9, Varadkar 25%, Rates 23%, Rutte 21%, Bettel 18,3%, Rinne 17,7%). Je pa tudi nekaj izjem in izvirnih rešitev v primerih Belgije (Michel), Latvije (Karinš) in Slovenije (Šarec).

 

Belgija je federalna država, ki predpostavlja ravnotežje med francoskimi in flamskimi strankami in ima manjšinsko vlado. Trenutno jo vodi predsednik desno-sredinske liberalne stranke, ki ima 7,56% podpore v federalnem parlamentu. Belgija je po eni strani znana po političnih težavah, ki jih premaguje s statusom ustanovne članice in s sedežem evropskih ustanov v Bruslju. Prvega ministra Latvije - nekdanjega ministra in evroposlanca - so izbrali iz najmanjše od petih koalicijskih strank, ki ima vsega 6,7% podpore, vendar ima udobno večino. Njegova stranka je desno-sredinska. Slovenski Šarec razpolaga z zaledjem manjšinske vlade, v kateri je z 12,6% najbolj uspešna njegova levo-sredinska stranka LMŠ.

 

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. V slovenskem primeru se srečamo s paradoksom, da je največja stranka v državi (25%) v opoziciji. Moč in vpliv v Evropski uniji sta seveda pogojena z velikostjo države in z volilnim rezultatom njenega predstavnika. Francoz Macron, ki uživa dvotretjinsko podporo francoskega volilnega telesa, ni vpliven po naključju. Tudi Nemka Merklova je dosegla dober (sicer nekoliko slabši) volilni rezultat, vendar predstavlja največjo državo, po vrhu vsega pa spada v najmočnejšo desno-sredinsko strankarsko povezavo. Šarec prihaja iz majhne države, njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

 

Iz teh podatkov je mogoče sklepati o trdnosti in vplivnosti slovenskega člana Evropskega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
6
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
11
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.110
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.723
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.081
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.757
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.903
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.829
07/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.566
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.393
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.803
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.164