Komentar

Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj le Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. Na drugi strani pa Šarec nima nič od tega; njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

06.10.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   EU   Evropski svet   Macron   Merkel   Marjan Šarec   Belgija   Bruselj

Foto: Vlada Republike Slovenije

Evropski komisarji so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov. 

 

Slovenci precej razpravljamo o razdorih v času hladne vojne (1946-1991), še rajši pa o razdorih pred njenim izbruhom, torej v času druge svetovne vojne (1939-1945). Pri tem se slovenski politični analitiki in celo profesorji političnih znanosti najrajši izogibajo dvema bistvenima dejstvoma, ki predstavljata izvir in okvir današnje evropske politike: spravi med Zavezniki in silami Osi - recimo med Francozi in Nemci  (1950) - in spravi med Zahodno in Vzhodno Evropo (2004). Prva in druga sprava sta pomenili zmago zahodne demokracije. Zanimivo je tudi to, da so bili načrtovalci prvega in drugega evropskega združevanja Angleži in Američani, ki se zadnje čase (neprevidno?) oddaljujejo od EU.

 

Demokracija pomeni moč in oblast večine, za katero so poleg drugih prominentno značilni pojavi, kot sta nacionalizem in populizem; to pa sta pojava, ki ju politični analitiki in profesorji političnih znanosti - praviloma - iz srca sovražijo. Posebej mrzka sta levičarskim (marksističnim, socialističnim) analitikom in profesorjem, ki so na področju političnih znanosti in analiz v večini in imajo na tem področju oblast. Ob tem je treba reči, da tudi politični operativci - posebej levičarski - niso navdušeni nad demokracijo, najuspešnejši pa so med njimi tisti, ki so sposobni svoje posebne (včasih prav malo demokratične) interese predstavljati kot večinske in demokratične. Ta sposobnost je pravzaprav bistvo politike. Iz te sposobnosti in kolektivov, ki jo občudujejo, črpajo politični operativci svojo samozavest. Politični operativci, posebej ambicioznejši med njimi, recimo jim državniki, skrbijo za čim bolj množično in stabilno zaledje. Njihovi volilni rezultati pogosto odražajo bolj ali manj spretno uporabo nacionalizma in populizma: tako da nacionalizem in populizem v besedah zavračajo, dejansko pa ju veselo uporabljajo.

 

Kako se evropskim demokratičnim merilom približuje in kako se od njih oddaljuje naša ljuba Slovenija? Prva značilnost članic EU je, da skrbijo za ustrezno zastopstvo v organih in na mestih Evropske unije, kjer se sprejemajo važne odločitve. Za ustrezno zastopstvo je večinoma poskrbljeno tako, da ga postavljajo in oblikujejo tisti, ki so v državah deležni največjega zaupanja volivcev, torej dosežejo najboljše rezultate na volitvah; volitve pa so načeloma demokratične, tako da lahko volivci - na naslednjih volitvah ali kako drugače - spoznajo svoje morebitne zmote, in neprimerne funkcionarje tudi zamenjajo, celo odpokličejo.

 

Zgodovinska opomba: Jugoslavija je propadla tudi zato, ker njene republike v najvažnejše centralne organe niso nujno pošiljale najboljših predstavnikov in ker neuspešnih predstavnikov zaradi nedemokratičnega sistema ni bilo mogoče zamenjati. V tem pogledu Slovenija ni bila edinstvena oz. izvirna.

 

Najvažnejša organa Evropske unije sta Evropska komisija in Evropski svet, vendar komisija ni nujno zbor najbolj prodornih in najbolj reprezentativnih ljudi, ampak je v več primerih (podobno, kot je bilo v Jugoslaviji) zbirka bolj ali manj uglednih osebnosti, ki so v svojih državah (republikah) nekako odveč ali povezani s takšnim ali drugačnim oportunizmom. Te osebnosti - komisarji - so za svoj umik iz nacionalne politike bogato nagrajeni, saj v petih letih zaslužijo več kot milijon evrov.

 

Drugače je pri Evropskem svetu, ki je zbor najmočnejših in najbolj izkušenih evropskih državnikov. Evropski svet sestavljajo predsedniki vlad oz. držav. Najbolj zanesljivo volilno zaledje/legitimnost imajo zaradi sistema predsedniških volitev predsedniki držav kot npr. francoski Macron (66%), ciprski Anastasiades (57%), litvanski Nauseda (66%) ali romunski Iohannis (54%) - pri čemer so zadnji trije glede pomena in moči neprimerljivi z Macronom. Pri predsednikih vlad so rezultati različni. Člani Evropskega sveta so predsedniki vlad, ki v svojih državah večinoma predstavljajo zmagovite, samostojno vladajoče oz. največje koalicijske stranke (Muscat 55%, Orban 45%, Johnson 42%, Mitsotakis 40%, Morawiecki 37,6%, Kurz 37,5%, Plenković 36%, Borisov 33,5%, Merkel 33%, Conte 32%, Costa 32%, Sanchez 29%, Babiš 29%, Löfven 28%, Pellegrini 28%, Frederiksen 25,9, Varadkar 25%, Rates 23%, Rutte 21%, Bettel 18,3%, Rinne 17,7%). Je pa tudi nekaj izjem in izvirnih rešitev v primerih Belgije (Michel), Latvije (Karinš) in Slovenije (Šarec).

 

Belgija je federalna država, ki predpostavlja ravnotežje med francoskimi in flamskimi strankami in ima manjšinsko vlado. Trenutno jo vodi predsednik desno-sredinske liberalne stranke, ki ima 7,56% podpore v federalnem parlamentu. Belgija je po eni strani znana po političnih težavah, ki jih premaguje s statusom ustanovne članice in s sedežem evropskih ustanov v Bruslju. Prvega ministra Latvije - nekdanjega ministra in evroposlanca - so izbrali iz najmanjše od petih koalicijskih strank, ki ima vsega 6,7% podpore, vendar ima udobno večino. Njegova stranka je desno-sredinska. Slovenski Šarec razpolaga z zaledjem manjšinske vlade, v kateri je z 12,6% najbolj uspešna njegova levo-sredinska stranka LMŠ.

 

Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico nacionalnega parlamenta. Če odštejemo federalno in zares posebno Belgijo, imata slabši položaj Latvija in Slovenija, pri čemer je latvijska vlada večinska, njen predsednik pa izkušen politik z diplomo ameriške univerze. V slovenskem primeru se srečamo s paradoksom, da je največja stranka v državi (25%) v opoziciji. Moč in vpliv v Evropski uniji sta seveda pogojena z velikostjo države in z volilnim rezultatom njenega predstavnika. Francoz Macron, ki uživa dvotretjinsko podporo francoskega volilnega telesa, ni vpliven po naključju. Tudi Nemka Merklova je dosegla dober (sicer nekoliko slabši) volilni rezultat, vendar predstavlja največjo državo, po vrhu vsega pa spada v najmočnejšo desno-sredinsko strankarsko povezavo. Šarec prihaja iz majhne države, njegovo volilno zaledje je šibko, političnih zvez pa zaradi kratkega staža nima.

 

Iz teh podatkov je mogoče sklepati o trdnosti in vplivnosti slovenskega člana Evropskega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
3
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
20
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.950
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.514
03/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.804
04/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.376
05/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.381
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.322
07/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.085
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.328
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.189
10/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.607